Po krizi leta 2008 smo "ZAČASNO" dvignili ddv iz 20% na 22%.
Ker je krize že konec, obenem se ja pa pojavila nova (poplave), predlagam da se spusti ddv najprej za dve leti na 20.3% (torej 0.3% gre za poplave), po dveh letih pa nazaj na 20%, kot bi morali že zdavnaj spustiti.
Če bo predlog prejel vsaj 36 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Povečanje stopenj DDV, ki je bilo uveljavljeno s 1. julijem 2013, je bil trajen in ne le začasen ukrep, saj je bil pomemben za konsolidacijo javnih financ na prihodkovni strani v skladu s Programom stabilnosti Vlade sprejetim v letu 2013. Z ukrepom povečanja stopenj se torej v prvi vrsti zasledovala javnofinančna konsolidacija, vendar gre za ukrep, ki je tako kot leta 2013, tudi danes še vedno pomemben kot strukturni ukrep, ki lahko v veliki meri vpliva na učinkovitost in strukturo javnih financ.
Znižanje splošne stopnje DDV na 20.3% za dve leti, bi v grobem pomenila znižanje prihodkov državnega proračuna v višini 330 mio evrov letno, znižanje na 20% (od 3. leta naprej) pa 390 mio evrov letno. Tak finančni izpad bi pomenil tako veliko povečanje proračunskega primanjkljaja, da bi to pomembno povečalo kreditno tveganje, tako za državo kot za slovenska podjetja, kar bi vodilo v resna makroekonomska neravnovesja. Brez hkratne nadomestitve takega izpada z ukrepi na prihodkovni ali odhodkovni strani proračuna, znižanje stopenj DDV ni mogoče.
Predlog, da se 0.3% prihodka iz naslova pobranega DDV nameni za poplave, tudi ni v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, kjer je določeno, da vsi prejemki proračuna služijo za pokrivanje vseh izdatkov, razen če s področnim zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, ni določeno drugače. Gre za eno od temeljnih proračunskih načel, s katerimi se želi onemogočiti neposredno ali avtomatično vezanje določenih prejemkov proračuna na določene izdatke ter želi preprečiti, da bi samo nekateri proračunski uporabniki bili upravičeni do določenih - že vnaprej rezerviranih - prejemkov.
V skladu s Programom za delo koalicije 2022 – 2026 se sledi razvojno usmerjeni fiskalni politiki, katere cilj ostaja postopno zmanjševanje javnega dolga in zagotovitev dolgoročno vzdržnega proračuna glede na pričakovani obseg bruto domačega proizvoda. To je osnovno vodilo pri snovanju ekonomskih politik, kamor sodi tudi davčna politika, zato je pomembno, da se vseh nadaljnjih sprememb teh politik lotevamo z veliko mero previdnosti.
V trenutnih razmerah, ko bo v prihodnjih letih za odpravljanje posledic naravnih ujm zgodovinskih razsežnosti v letu 2023 potrebno zagotoviti znatna finančna sredstva in se uvajajo dodatni solidarnostni prispevki državljanov za zagotovitev sredstev za obnovo, so vsakršni ukrepi na davčnem področju, ki bi povzročali izpad javnofinančnih prihodkov državnega proračuna, še toliko bolj problematični.