Predlagam, da se v vseh mestih, ki imajo več semaforiziranih križišč uzakoni obvezni zeleni val., ki bo omogočil bistveno večjo pretočnost prometa posledično s tem manjšo onesnaženost, manj hrupa, manj gneče in manj stresa.
Z današnjo visokotehnološko opremo in znanjem je to lahko zanemarljiv strošek, ki pa bo bistveno vplival na kvaliteto bivanja v mestih.
Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
akon o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A in 29/23) v 24. členu določa, da so javne ceste in nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet, opremljene s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence cestnega prometa opozarja na nevarnost na cesti ali delu ceste, jim naznanja omejitve, prepovedi in obveznosti, jim daje potrebna obvestila za varen in neoviran promet ter jih vodi v prometu. Naprave svetlobne signalizacije za urejanje motornega, kolesarskega in peš prometa v križišču, na priključku, na označenem prehodu ceste, železniške proge, proge mestnega javnega prevoza, omejitve na cesti, izvoza intervencijskih vozil in podobno, so opredeljene tudi v 57. členu Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 - ZCes-1 in 36/22 – ZCes-2).
Križišča se torej semaforizirajo z namenom doseči višji nivo prometne varnosti, kjer je mišljena predvsem varnost ranljivejših udeležencev v prometu pri prečkanju cest (pešci in kolesarji) in pa varnejše vključevanje vozil iz stranskih prometnih smeri na glavno prometno smer.
Koordiniranje delovanja semaforiziranih križišč se določa na podlagi strokovnih analiz, v katerih se upošteva prometne tokove, prometne obremenitve, geometrije križišč, razdalje med križišči, hitrost vožnje, itd., kljub temu pa ni nujno, da bo najbolj optimalna koordinacija delovanja semaforiziranih križišč potekala za vožnjo naravnost (npr. zaradi močnega prometa toka zavijalcev).
Na smotrnost, način in učinkovitost koordinacije delovanja semaforiziranih križišč namreč vplivajo:
Učinkovitosti zelenega vala, predvsem v obdobjih z velikimi prometnimi obremenitvami (konične ure), ni mogoče vedno doseči (različne hitrosti vožnje, preobremenjena posamezna križišča, itd.), niti ga ni mogoče zagotoviti za vsa vozila (npr. zeleni val je zagotovljen za vsa vozila med 6 križišči za vožnjo naravnost, če pa se vozilo priključi na to cesto iz stranske smeri, ne bo imelo optimalnega zelenega vala, saj je le-ta izveden za vozila, ki vozijo naravnost).
V primeru uzakonitve obveze, da mora na vseh cestah v mestih, na katerih so semaforizirana križišča, biti obvezno izveden zeleni val, bi lahko vsak posameznik zahteval, da mora biti le-ta zagotovljen na njegovi poti vožnje, kar pa ni mogoče doseči.
Na Ministrstvu za infrastrukturo se zavedamo, da je v zadnjem času tako na državnih, kakor tudi na občinskih cestah zabeležen občutno povečan promet motornih vozil, kar se pozna tudi pri pretočnosti prometa. Iz tega razloga se težko zagotavlja pretočnost križišč glede na to, da so prometni tokovi običajno povečani v vseh smereh. Promet je dinamična zadeva, ki od udeležencev zahteva pozorno spremljanje razmer.
Boljša pretočnost prometa se lahko zagotovi tudi z drugačnimi ukrepi, predvsem z ukrepi trajnostne mobilnosti in ostalimi ukrepi, katerih rezultat bo zmanjšanje cestnega prometa, zlasti v času prometnih konic (krepitev javnega prometa in železniške infrastrukture, uvedba ugodnosti za vozila, v katerih je več potnikov, spodbujanje dela od doma, spodbude podjetij za uporabo trajnostnih oblik prometa s strani zaposlenih, opuščanje nenujnih voženj, itd.). Ministrstvo za infrastrukturo bo še naprej stremelo k izvajanju ukrepov za krepitev zmogljivosti cestne infrastrukture, kjer je to, ob upoštevanju obremenjenosti cestne infrastrukture, nujno (uvedba ITS, uvedba dodatnih prometnih pasov, v primerih utemeljenosti tudi razširitve cest ali gradnje novih povezav, itd.).
Iz navedenega torej izhaja, da obvezne ureditve zelenega vala v mestih s semaforiziranimi križišči ni mogoče uzakoniti.