Predlog vladi

Odziv Ministrstva za pravosodje

Z vidika resorne pristojnosti Ministrstva za pravosodje za kaznovalno pravo (37. člen Zakona o državni upravi;^[1] v nadaljevanju: ZDU-1), torej pristojnosti v zvezi s Kazenskim zakonikom^[2] (v nadaljevanju: KZ-1), Zakonom o kazenskem postopku^[3] (v nadaljevanju: ZKP) ter v zvezi z Zakonom o prekrških^[4] (v nadaljevanju: ZP-1) v zvezi s predlogom podajamo naslednji odziv:

V zvezi s predlogom, ki se nanaša na ukinitev socialne podpore kaznjencem poudarjamo, da pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči trenutno urejata Zakon o socialno varstvenih prejemkih^[5]  (v nadaljevanju: ZSVarPre) in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev^[6].

V skladu z 2. členom ZSVarPre je denarna socialna pomoč socialno varstveni prejemek, namenjen tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.

V zvezi s predlogom o ukinitvi denarne socialne pomoči vsakemu, ki je zaloten pri kraji pojasnjujemo, da Ustava Republike Slovenije^[7] v 27. členu določa, da je potrebno vsakogar šteti za nedolžnega, dokler njegova odgovornost za kaznivo dejanje ni ugotovljena s pravnomočno sodbo sodišča. To pomeni tudi, da pred izdajo pravnomočne sodbe nikogar ni dovoljeno kaznovati z zaporno, denarno ali drugo kaznijo ali drugače poseči v njegove pravice zaradi kaznivega dejanja. 27. člen Ustave, poznan tudi kot domneva nedolžnosti, tako preprečuje politične in druge zlorabe kazenskih postopkov, saj o kazenskih obtožbah odločajo le sodniki, ki so nepristranski in neodvisni od drugih vej oblasti (23. člen Ustave), prav tako pa je mogoče obsodilno sodbo izdati le, če je obstoj kaznivega dejanja dokazan z gotovostjo (drugi odstavek 3. člena Zakona o kazenskem postopku, ZKP).

Iz navedenega je prav tako mogoče zaključiti, da v pravice posameznika ni mogoče poseči zgolj zato, ker je bil zaloten pri storitvi kaznivega dejanja oziroma je bila zoper njega vložena ovadba oziroma naznanitev kaznivega dejanja. Ovadba je obvestilo, s katerim lahko vsakdo obvesti organe odkrivanja kaznivih dejanj in pregona njihovih storilcev (policija, državno tožilstvo), o (domnevnem) obstoju kaznivega dejanja. Gre torej za prvo informacijo oziroma indic policiji in državnemu tožilstvu, ki nato usmerita svoje aktivnosti  v preverjanje dejstev, ki so v ovadbi navedena. Pri tem se seveda lahko izkaže, da navedena dejstva ne držijo, kar vključuje tudi primere, ko ovaditelj ovadbo poda v slabi veri z namenom, da bi škodoval osebi, ki jo ovaja. Zgolj če policija in državno tožilstvo ugotovita, da obstaja višja verjetnost (utemeljen sum), da je bilo kaznivo dejanje storjeno, se zoper obdolženca vloži obtožni akt ali zahteva za kazensko preiskavo, s čimer se prične sodni kazenski postopek, v katerem je mogoče osebo (s sodbo) spoznati za odgovorno storitve kaznivega dejanja.

Po pravnomočnosti sodbe sodišča pa v nekaterih primerih pride do omejitev socialnih pravic obsojene osebe. Tako na primer po ZSVarPre oseba na prestajanju zaporne kazni ni upravičena do denarne socialne pomoči (10. točka drugega odstavka 28. člena).

Glede na navedeno Ministrstvo za pravosodje meni, da je sistem socialnih pomoči v skladu z veljavnim ZSVarPre ustrezno urejen, zato predlog predlagatelja ni ustrezen za nadaljnjo obravnavo.
 

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

V zvezi s predlogom, ki se nanaša na ukinitev socialne podpore kaznjencem Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) poudarja, da pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči trenutno urejata Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu ZSVarPre) in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1 in 76/23 – ZŠolPre-1B; v nadaljnjem besedilu ZUPJS).

V skladu z 2. členom ZSVarPre je denarna socialna pomoč socialno varstveni prejemek, namenjen tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.

V skladu s 6. členom ZSVarPre so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.

Denarna socialna pomoči je torej zadnja v vrsti pomoči, ki se samski osebi oziroma družini zagotovi, če si sama materialne varnosti začasno po merilih ZSVarPre ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati.

Okoliščine, na katere bi posameznik lahko vplival (t.i. krivdni razlogi), veljavni zakon (28. člen ZSVarPre) določa primeroma (med njimi je določena tudi okoliščina prestajanja zaporne kazni), splošno pa določa, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba:

• ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali
• ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane.

Osebe, ki so na prestajanju zaporne kazni, tako do denarne socialne pomoči niso upravičene, ker ne dosegajo minimalnega dohodka iz razlogov, na katere bi lahko vplivale. Po prestajanju zaporne kazni pa so lahko do pomoči ponovno upravičene, dokler ni krivda na podlagi na novo storjenega kaznivega dejanja pravnomočno ugotovljena. Domneva nedolžnosti je namreč ena izmed temeljnih načel kazenskega postopka, ki je v pravnem redu Republike Slovenije postavljen na raven ustavne pravice.

Če je torej podan samo utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, ne gre za krivdni razlog iz 28. člena ZSVarPre, saj krivda še ni pravnomočno ugotovljena. Se pa pri odločanju o upravičenosti do denarne socialne pomoči, če se oseba nahaja v priporu praviloma upošteva, da imajo te osebe zagotovljeno 100 % oskrbo v smislu 31. člena ZSVarPre. Te osebe imajo namreč na podlagi Pravilnika o izvrševanju pripora (Uradni list RS, št. 36/99, 39/02, 114/04, 127/06, 7/07, 112/07, 62/08, 16/09 in 41/17) v priporu zagotovljeno brezplačno celodnevno oskrbo (tudi dietno prehrano), osnovne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti, obleko in obutev (primerno letnemu času) ter sredstva za vzdrževanje osebne higiene (skladno s 3. točko prvega odstavka 31. člena ZSVarPre je osebi preživetje zagotovljeno na drug način, oziroma se skladno z 2. točko prvega odstavka 31. člena ZSVarPre najmanj 30 dni nahaja v ustanovi, v kateri ji je zagotovljena celodnevna oskrba) in posledično oseba do denarne socialne pomoči ni upravičena.

Glede na navedeno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ocenjuje, da je sistem socialnih pomoči v skladu z veljavnim ZSVarPre ustrezno urejen kot zadnja varovalna mreža širšega sistema socialne varnosti, ki posamezniku pomaga pri preživetju, ko nastopijo okoliščine, na katere ne more vplivati oziroma ni mogel vplivati, zato predlog predlagatelja ni ustrezen za nadaljnjo obravnavo.

[1] Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 152/22 in 18/23

[2] Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23)

[3] Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US in 89/23 – odl. US

[4] Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US

[5] Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk in 84/23 – ZDOsk-1

[6] Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1 in 76/23 – ZŠolPre-1B

[7]Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a