25. 3. 2024
Odziv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo
Slovenija kot država članica Evropske unije je zavezana k doseganju nacionalnih podnebnih, okoljskih in energetskih ciljev kot izhaja iz predpisov Evropske unije.
Promet obsega okrog 40 odstotkov končne energije in okrog 50 odstotkov emisij toplogrednih plinov (TGP) v sektorjih izven evropske sheme za trgovanje s pravicami do emisij (v nadaljevanju: ne-ETS sektor), za katere veljajo nacionalne obveznosti zmanjševanja emisij skladno z Odločbo št. 406/2009/ES[1]. V prometnem sektorju emisije zelo hitro naraščajo, v Sloveniji najhitreje med vsemi državami iz Aneksa I h Kjotskemu protokolu[2]. V Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (v nadaljevanju: NEPN)[3] je promet izpostavljen kot ključni sektor pri doseganju ciljev Republike Slovenije na področju zmanjšanja emisij TGP.
Smo v obdobju 2021-2030, ki Slovenijo po Uredbi (EU) 2018/842 obvezuje, da emisije TGP v ne-ETS sektorjih zmanjša za 15 odstotkov glede na leto 2005. Neizpolnjevanje dolgoročnih podnebnih ciljev bo z okoljskega, socialnega in ekonomskega vidika negativno vplivalo na družbo kot celoto, zato je potrebno prizadevanje za zmanjšanje emisij TGP na nacionalni ravni okrepiti in ga obravnavati prednostno.
Evropska komisija je z dokumentom Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final) postavila ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prometu. V tem okviru je postavila predlog za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55% do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 in cilj, da EU do leta 2050 postane podnebno nevtralna (COM(2020) 563 final). V Strategiji za trajnostno in prometno mobilnost (COM(2020) 562 final) Evropska komisija ugotavlja, da je prometni sektor še vedno močno odvisen od fosilnih goriv, zaradi česar bo spodbujanje uporabe brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, plovil in letal ter obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v vseh načinih prometa prednostni cilj.
Prometni sektor pa ni le eden največjih povzročiteljev emisij toplogrednih plinov in onesnaževal v okolju, obenem prispeva tudi znaten delež h končni rabi energije (tj. 35 % končne rabe energije v letu 2020 pri čemer prevladujejo fosilni viri). Evropski zeleni dogovor in zakonodajni sveženj »Pripravljeni na 55« zahtevata odločno ukrepanje držav članic s ciljem zamejitve in zmanjšanja emisij iz prometnega sektorja, večjo energetsko učinkovitost in delež energentov iz obnovljivih virov energije med drugim s prehodom na alternativne energente, zlasti elektriko.
V luči zmanjšanje emisij TGP iz prometa Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo spodbuja prehod na brezemisijska vozila, pri čemer pa se za subvencije vozil uporabljajo izključno namenski viri (pomeni vire državnega proračuna, ki se lahko uporabijo izključno in samo za določen namen in se za druge ukrepe ne morejo uporabljati). Tako so viri za subvencije za električna vozila že v preteklih letih bili namenski prispevki za energetsko učinkovitost (prispevki za URE po Zakonu o učinkoviti rabi energije (ZURE). Sredstva, ki jih trenutno dodeljuje Eko sklad pa so sredstva iz Sklada za podnebne spremembe zbrana iz prodanih emisijskih kuponov na dražbah (emisijski kupon predstavlja pravico do izpusta ene tone ogljikovega dioksida) in se v skladu z evropsko direktivo lahko porabijo le za sofinanciranje ukrepov za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb. Nadaljnje pa so subvencije za električna vozila načrtovana tudi iz sredstev načrta Evropske unije, tj. načrt RePowerEU, ki ga je pripravila Evropska komisija v odziv na težave in motnje na svetovnem energetskem trgu, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino. Kot že omenjeno gre tudi v tem primeru za namenska sredstva, ki so načrtovana za električna vozila in se ne morejo uporabiti za namen kot ga predlagate.
[1] Odločba 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009, str. 136).
[2] Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembah podnebja (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 17/02).
[3] Vlada Republike Slovenije je 27. februarja 2020 sprejela Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), ki je bil tudi predložen Evropski komisiji, skladno z Uredbo EU 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov.