Evidenca delovnega casa v parlamentu

Odziv Ministrstva za javno upravo

Pravni položaj funkcionarjev v Sloveniji urejajo Ustava Republike Slovenije, sistemska zakonodaja in področna zakonodaja, na njihovo delo pa vplivajo tudi drugi akti.

Poslanci so funkcionarji zakonodajne veje oblasti, ki so v službenem razmerju v državnem organu.

Tako Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21 in 139/22, v nadaljevanju: ZSPJS) določa, da so funkcionarji osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. ZSPJS uvršča v plačno skupino A predsednika republike in funkcionarje izvršilne oblasti, funkcionarje zakonodajne oblasti, funkcionarje sodne oblasti, funkcionarje v drugih državnih organih in funkcionarje v lokalnih skupnostih.

Zakon o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 2/91-I, 18/91, 22/91, 4/93, 18/94–ZRPJZ, 109/12 in 21/13), ki je sistemski predpis, obveznosti evidentiranja delovnega časa ne ureja. Vsi našteti predpisi tudi ne določajo, kdaj se javno delovanje funkcionarja konča in prične njegovo zasebno življenje.

Nadalje pojasnjujemo, da Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06 in 50/23) med drugim ureja vrste in vsebino evidenc na področju dela in socialne varnosti in način zbiranja podatkov za potrebe državnih organov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje zakonsko določenih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih med drugim tudi evidenco o izrabi delovnega časa. Ta zakon pa ne ureja navedenih vsebin tudi za  funkcionarje. Funkcionar namreč ni v delovnem razmerju in nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, pač pa je v službenem razmerju, ki nastane na podlagi odločbe pristojnega organa o imenovanju ali o izvolitvi v funkcijo in na položaj. Zato funkcionar ni v enakem položaju kot na primer javni uslužbenec, za katerega se uporabljajo določbe Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US in 3/22 – ZDeb), Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1) in Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Delavec po tem zakonu je vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, sestavni del katere je tudi določilo o delovnem času.

Upoštevaje vse navedeno se obravnavanje funkcionarjev glede evidentiranja delovnega časa razlikuje od obveznega evidentiranja delovnega časa delavcev. Poslanstvo funkcionarjev večinoma presega običajne okvire delovnega razmerja, zaradi česar funkcionarji pri izvrševanju svoje funkcije niso vezani zgolj na formalni delovni čas, še več, od njih se pričakuje, da svojo funkcijo izvršujejo vedno, ko je to potrebno.