3. 10. 2023
Odziv Ministrstva za finance
Kot izpostavljeno v predlogu, je Vlada Republike Slovenije decembra 2010 sprejela Nacionalni program finančnega izobraževanja (v nadaljevanju: NPFI) z namenom izboljšanja finančne sposobnosti posameznikov, ki ga je pripravila medresorska delovna skupina. Spodbuja sodelovanje javnega sektorja z neprofitnimi organizacijami, gospodarskimi družbami, združenji in zbornicami, nevladnimi organizacijami in podobno.
Prav tako je Vlada Republike Slovenije 2. marca 2023 sprejela Strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030. Izvedba strategije, ki temelji na treh stebrih, bo pripomogla k večji prepoznavnosti slovenskega trga kapitala in izboljšanju poslovnega okolja za vlaganja na kapitalskem trgu. Razvit trg kapitala lahko koristi tako gospodarstvu, predvsem malim in srednje velikim podjetjem (MSP), kot tudi prebivalstvu.
Eden od treh pomembnih stebrov strategije je spodbujanje finančnega izobraževanja, da se izboljša raven finančne pismenosti. Z namenom približati gospodarstvu možnosti financiranja na kapitalskem trgu ter prebivalstvo osveščati o možnostih vlaganja privarčevanih sredstev tudi na kapitalskem trgu, strategija kot pomemben ukrep naslavlja različne aktivnosti, vezane na finančno izobraževanje. Izboljšanje finančne pismenosti v gospodarstvu in razumevanja prednosti in slabosti različnih oblik financiranja ter prenašanje osnovnega finančnega znanja na prebivalstvo lahko pomembno pripomore tudi k razvoju kapitalskega trga Slovenije.
Aprila 2023 je bila ustanovljena medresorska delovna skupina za pripravo centraliziranega finančnega opismenjevanja s promocijo vlaganja v finančne instrumente, vzajemne sklade, vzajemne pokojninske sklade in domačega kapitalskega trga. Njena naloga je, da pripravi predlog prenovljenega Nacionalnega programa finančnega izobraževanja z akcijskim načrtom, ki naj bi vseboval:
- opredelitev osnovnih pojmov in prednostnih nalog,
- strateški pristop za povečanje finančne pismenosti,
- ozaveščanje pomena finančne pismenosti,
- zagotavljanje dostopa do kakovostnega finančnega izobraževanja za prebivalstvo in podjetja,
- predloge rešitev identificiranih problemov,
- predlog okrepljenega sodelovanja pristojnih institucij in
- predloge ukrepov in nalog za izvedbo predlaganih rešitev.
Stanje finančne pismenosti v Sloveniji se postopoma izboljšuje, vendar obstajajo izzivi, s katerimi se je treba soočiti. Raziskave kažejo, da ima večina odraslih prebivalcev Slovenije omejeno finančno znanje in razumevanje osnovnih finančnih konceptov.
Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta 2018 je le 16 % odraslih Slovencev doseglo najvišjo raven finančne pismenosti, medtem ko je povprečje v OECD državah 32 %. To pomeni, da večina Slovencev nima zadostnega znanja za sprejemanje informiranih finančnih odločitev.
Kot je že navedeno v podani pobudi, je Evropska komisija 18. julija 2023 objavila rezultate raziskave Eurobarometer, ki kažejo na nizko raven finančne pismenosti v EU. Visoko finančno pismenost, ki zajema finančno znanje in finančno vedenje, ima namreč le 18 % državljanov EU, 64 % jih ima srednjo, preostalih 18 % pa nizko stopnjo. So pa med državami članicami velike razlike. V samo štirih državah članicah ima več kot 25 % ljudi visoko stopnjo finančne pismenosti, in sicer so to Nizozemska, Švedska, Danska in Slovenija.
Ne glede na zapisano je primerno izpostaviti, da Slovenija na področju finančne pismenosti:
- zadnjih 10 let redno sodeluje na vsakoletnem dogodku Global Money Week (Svetovni teden denarja), ki ima pomemben vpliv na področje finančnega izobraževanja v državi;
- od sprejema NPFI Ministrstvo za finance v sodelovanju z drugimi ministrstvi poroča Vladi Republike Slovenije o izvedenih dejavnostih pri uresničevanju ciljev NPFI. Prvo poročanje je bilo izvedeno v prvem trimesečju leta 2012. Od leta 2019 dalje poroča vsako drugo leto. V poročila se vključuje tudi aktivnosti vseh institucij, ki izvajajo aktivnosti, ki so skladne z NPFI;
- redno sodeluje pri aktivnostih na ravni Evropske unije (EU) in OECD. Evropska komisija je v Akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov izpostavila tudi finančno pismenost. Pri tem se upošteva smernice OECD o načelih in dobrih praksah za finančno izobraževanje in ozaveščanje. Evropska komisija in OECD-INFE sta v sodelovanju z državami članicami EU dogovorili okvir EU/OECD-INFE za finančno usposobljenost odraslih, v zaključni fazi potrjevanja je tudi okvir EU/OECD-INFE za finančno usposobljenost otrok in mladine;
- v prenovi so kurikulumi osnovnih šol in gimnazij, da bodo vključevali več vsebin za izboljšanje finančne pismenosti otrok in mladine,
- izvaja se projekt »Digitrajni učitelj«, katerega cilj je usposobiti najmanj 20.000 strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju za krepitev digitalnih kompetenc in temeljnih vsebin računalništva in informatike, kompetenc za trajnostni razvoj ter finančne pismenosti…
Izpostavljenih je zgolj nekaj aktivnosti, ki so v teku za namen izboljšanja finančne pismenosti v Sloveniji. Ker se zavedamo pomembnosti finančnega izobraževanja, spodbujamo različne ukrepe za izboljšanje finančne pismenosti državljanov, od otrok do starostnikov. Dobro finančno znanje ima namreč ključno vlogo pri osebnem in gospodarskem razvoju ter pri krepitvi stabilnosti finančnega sistema, zaradi česar je finančna pismenost vključena tudi v strategije in akcijske načrte na nacionalni ravni.