Zavod za zaposlovanje naj ne napotuje delavcev na kadrovske agencije

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: ministrstvo) uvodoma pojasnjuje, da zavod kot enega od ukrepov na trgu dela izvaja tudi posredovanje zaposlitve (v okviru ukrepa storitvi za trg dela). V skladu s 25. členom Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22 in 59/22 – odl. US; v nadaljevanju: ZUTD) se posredovanje zaposlitve izvaja z namenom usklajevanja ponudbe in povpraševanja po delavcih na trgu dela v Sloveniji in ostalih državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji. Posredovanje zaposlitve obsega aktivnosti iskanja primerne ali ustrezne zaposlitve iskalcu zaposlitve in napotitev iskalca zaposlitve k delodajalcu ter aktivnosti iskanja ustreznega ali primernega delavca za delodajalca. Storitev se izvaja ob upoštevanju izobrazbe ali poklica, delovnih izkušenj in usposobljenosti iskalca zaposlitve.

Storitev posredovanja zaposlitve se izvaja na način, da delodajalci, ki želijo sodelovanje zavoda pri izbiri potencialnih kandidatov za zaposlitev, v sporočilu zavodu o prostem delovnem mestu ali vrsti dela opredelijo potrebne zahteve za zasedbo prostega delovnega mesta, zavod pa glede na opredeljene zahteve izbere najustreznejše kandidate in jih napoti na zaposlitveni razgovor k delodajalcu. Zavod pri posredovanju zaposlitve upošteva zaposlitvene cilje posameznega kandidata za zaposlitev, dogovorjene z osebnim svetovalcem in zapisane v zaposlitvenem načrtu, ki se jih določi na podlagi izobrazbe, delovnih izkušenj, dodatnih znanj, zmožnosti in interesov ter možnosti na trgu dela, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi kompetence, ki jih je iskalec zaposlitve pridobil z njegovimi dotedanjimi delovnimi izkušnjami.

Nadalje ZUTD v XI. poglavju (členi od 163 do 174a) ureja institut zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku (ti. agencije za posredovanje delavcev). Delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku  delavca zaposli in ga nato posreduje na delo k delodajalcu – uporabniku (v nadaljevanju: uporabnik). V skladu s prvim odstavkom 164. člena ZUTD gre za dejavnost, ki jo lahko opravlja delodajalec, če          

• mu v obdobju zadnjih dveh let ni bila pravnomočno izrečena globa zaradi kršitve predpisov, ki urejajo delovna razmerja, zaposlovanje in delo tujcev, varnost in zdravje pri delu, zaposlovanje na črno ter trg dela;
• v obdobju zadnjih dveh let ni imel neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova plačila za delo;
• v obdobju zadnjih dveh letih ni bil objavljen na seznamu davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi in na seznamu nepredlagateljev obračunov, ki ga objavljata Finančna uprava Republike Slovenije in Carinska uprava Republike Slovenije, in na dan vložitve vloge nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti;
• izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, ki jih podrobneje predpiše minister, pristojen za delo;
• ima kot svojo glavno dejavnost registrirano dejavnost posredovanja začasne delovne sile;
• predloži bančno garancijo najmanj v višini 30.000 eurov.

ZUTD določa tudi, da mora delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku, pred začetkom opravljanja dejavnosti pridobiti dovoljenje ministrstva, pristojnega za delo, in se vpisati  v register ali evidenco (167. člen) ter določa razloge in postopek za odvzem dovoljenja in izbris iz registra ali evidence (172. člen). Prvi odstavek 165. člena ZUTD določa, da je obveznost delodajalca za zagotavljanje dela, da:

• v času trajanja zaposlitve zagotovi napotenemu delavcu vse pravice iz delovnega razmerja, ki mu pripadajo v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;
• brez postavljanja kakršnih koli omejitev dopusti napotenemu delavcu možnost sklenitve delovnega razmerja pri uporabniku po izteku časa zagotavljanja dela.

Z vidika oseb, ki se pri zavodu vodijo v evidenci brezposelnih oseb, pa ministrstvo pojasnjuje, da se prijava in vodenje v evidenci brezposelnih oseb omogoča zgolj aktivnim iskalcem zaposlitve, ki so v skladu z določbami ZUTD dolžni sprejeti ustrezno ali primerno zaposlitev, ki jim jo ponudi zavod, le-ta pa brezposelne osebe ne more napotiti na opravljanje dela, ki ne ustreza tej opredelitvi. Skladno z 12. členom ZUTD je ustrezna zaposlitev tista, ki ustreza vrsti in ravni dokončane izobrazbe osebe, če je iskalec prve zaposlitve oziroma ponovno išče zaposlitev po prekinitvi zaposlitve za najmanj dve leti ali ki ustreza vrsti in ravni zahtevane izobrazbe za opravljanje dela na delovnem mestu, ki ga je oseba opravljala večino časa v zadnjih 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti. Primerna zaposlitev pa je v skladu s 13. členom ZUTD zaposlitev, ki ustreza vrsti in največ eno raven nižji izobrazbi osebe glede na ustrezno zaposlitev in se določi z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu najkasneje v štirih mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb. Skladno s tretjim odstavkom 13. člena ZUTD se brezposelni osebi lahko ponudi primerna zaposlitev po treh mesecih od prijave v evidenco brezposelnih oseb, če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila ta zaposlitev ustrezna. Če ima torej potencialna zaposlitev za posameznega iskalca zaposlitve naštete značilnosti ustrezne ali primerne zaposlitve, ga lahko zavod na podlagi določb ZUTD k delodajalcu napoti na zaposlitveni razgovor, iskalec zaposlitve pa je dolžan takšno obveznost izpolniti.

Ministrstvo dodaja še, da 27. člen ZUTD omogoča, da zavod odkloni posredovanje zaposlitve delodajalcu, ki ne spoštuje delovnopravne zakonodaje in zaposlenim ne izplačuje plač ali prispevkov za socialno varnost, jih odpušča v nasprotju s predpisi ali kako drugače grobo krši pravice delavcev iz dela. V navedenih primerih zavod in drugi izvajalci na objavljeno prosto delovno mesto oziroma vrsto dela niso dolžni posredovati delavcev in ga obravnavajo kot delodajalca z negativnimi referencami (tj. tak delodajalec se vodi v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami). Podatke o navedenih delodajalcih zavod in drugi izvajalci pridobivajo od Inšpektorata Republike Slovenije za delo in iz uradnih evidenc Finančne uprave Republike Slovenije kakor tudi od delavcev pri teh delodajalcih.

Upoštevaje navedeno zavod pri napotovanju brezposelnih oseb na prosta delovna mesta upošteva tako potrebe delodajalcev na trgu dela kot tudi izobrazbo, delovne izkušnje in ostale lastnosti brezposelnih oseb, s ciljem posredovanja ustreznih delavcev delodajalcem in zagotavljanja ustreznih in primernih zaposlitev brezposelnim osebam, pri čemer pa je treba poudariti, da zavod obravnava t.i. agencije za posredovanje delavcev kot vsakega drugega delodajalca. Navedeno pomeni, da agencija za posredovanje delavcev pri zavodu lahko objavi prosto delovno mesto, zavod pa kandidate napoti k agenciji za posredovanje delavcev, kjer potekajo nadaljnji razgovori glede zaposlitve. Pri objavi prostih delovnih mest in pri posredovanju brezposelnih oseb torej delodajalci, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, dostopajo do enake ravni storitev in pod enakimi pogoji kot vsi drugi delodajalci. Pri posredovanju delavcev t.i. agenciji za posredovanje delavcev pa je zavod previden in preveri, ali agencija izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti.

Zakon, ki ureja delovna razmerja podrobneje ureja sklepanje pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Zavod zavrne objavo prostega delovnega mesta in posredovanje v primerih, ko bi prosto delovno mesto sporočila t.i. agencija za posredovanje delavcev, a pri tem ne bi nastopala v vlogi delodajalca. Agencije za posredovanje delavcev in drugi ponudniki namreč na trgu nudijo tudi posredniške storitve oziroma storitve iskanja in selekcije kadrov, zaposlitev izbranega kandidata pa se realizira pri naročniku storitve. V teh primerih zavod v skladu s 7. členom ZUTD (ki ureja objavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela pri zavodu) objavo zavrne, saj zavod ni dolžan izvesti javne objave prostega delovnega mesta, ki ni namenjeno zaposlitvi na prosta delovna mesta pri delodajalcu, ki jo je predlagal.

Nekatere agencije za posredovanje delavcev so večji zaposlovalci v Republiki Sloveniji, saj zaposlujejo tudi več kot 1.000 delavcev. Zato je sodelovanje zavoda z njimi pomembno, tudi z vidika zagotavljanja zaposlitvenih priložnosti za brezposelne osebe, ki potrebujejo dodatno ali intenzivno podporo pri iskanju zaposlitve. Da gre za večje zaposlovalce potrjujejo tudi podatki o prostih delovnih mestih, ki so jih delodajalci v prvih sedmih mesecih leta 2023 sporočili zavodu - med prvimi 15 delodajalci, ki so zavodu sporočili največje število prostih delovnih mest, so kar 4 agencije za posredovanje delavcev. Na zavodu opažajo, da je v zadnjih letih med brezposelnimi osebami manj pomislekov glede zaposlovanja pri agencijah za posredovanje delavcev. Predvsem to velja za primere, ko agencije iščejo kader za delo v podjetjih, ki so v lokalnem okolju prepoznane kot zelo dobri zaposlovalci (možnost kasnejše prezaposlitve k delodajalcu), prav tako agencije pogosteje kot v preteklosti ponujajo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, tudi zaradi ureditve v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1); tj. 59. in 60. člen. 

Z vidika sodelovanja zavoda z delodajalci so za posredovanje delavcev, v primerjavi z drugimi delodajalci, omejene predvsem pri koriščenju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ) in pri (novem) zaposlovanju tujcev:

• Javna povabila, ki določajo pogoje, pod katerimi lahko delodajalci pridobijo spodbude za zaposlitev brezposelnih iz izbranih ciljnih skupin (subvencije za zaposlitev), določajo, da »poslovni subjekt, ki je registriran za izvajanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku »N78 – Zaposlitvene dejavnosti«, ne sme skleniti pogodbe o zaposlitvi z namenom, da bi vključene osebe napotil k uporabniku, pri katerem bi le-te začasno delale pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika.«;
• Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo in 42/23) v petem odstavku 7. člena določa, da lahko delodajalec, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, v okviru opravljanja te dejavnosti sklepa pogodbe o zaposlitvi samo s tujci, ki v Republiki Sloveniji prebivajo na podlagi modre karte EU, s tujci, za katere je bilo v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja ali v postopku zamenjave delodajalca, delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih podano soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, ter s tujci, ki imajo v skladu s tem zakonom prost dostop na trg dela.

Predlagatelj predlaga, da zavod v nadaljnje ne napotuje brezposelnih oseb na zaposlitev k t.i. agencijam za posredovanje delavcev, pri čemer pa ne navaja razlogov za takšen predlog, zato ministrstvo ne more podati konkretnejših opredelitev. Ministrstvo ocenjuje, da predlog ni ustrezen, saj je pomembno, da se brezposelni osebi čim prej zagotovi ustrezna oziroma primerna zaposlitev pri delodajalcu, ki spoštuje veljavno delovnopravno zakonodajo, ne glede na to, ali bo pogodba o zaposlitvi sklenjena neposredno z delodajalcem pri katerem bo brezposelna oseba opravljala delo ali pa s t.i. agencijo za posredovanje delavcev. Kot navedeno morajo delodajalci, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu uporabniku (t.i. agencije za posredovanje delavcev) za izvajanje dejavnosti izpolnjevati vse zakonsko predpisane pogoje, zavod pa jim v določenih primerih lahko tudi zavrne posredovanje zaposlitve.