Zaradi hudega pomanjkanja kadra v določenih dejavnostih, predlagam, da se zakonsko uredi, da obsojenci, ki niso nevarni (obsojeni zaradi raznih goljufij...) delajo v domovih za ostarele, varstveno delavnih centrih za ljudi s posebnimi potrebami in podobnih ustanovah.
Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Uvodoma pojasnjujemo, da iz same Ustave Republike Slovenije[1] (v nadaljevanju: Ustava), pripadajoče nacionalne zakonodaje kot tudi iz vrste ratificiranih in zavezujočih mednarodnih pogodb izhaja dolžnost države, da varuje in spoštuje tudi osnovne človekove pravice ter osnovno človekovo dostojanstvo oseb, ki jim je bila zakonito odvzeta prostost kot posledica ustrezne kazenske obsodbe. Določbe 49. člena Ustave pri tem izrecno določajo, da je poleg pravice do proste izbire zaposlitve in enake dostopnosti vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji ključen element svobode dela kot ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine tudi prepoved prisilnega dela. Pri tem iz 4. člena ZIKS-1 izrecno izhaja, da so obsojencem med izvrševanjem kazni zapora zagotovljene vse pravice državljanov Republike Slovenije, razen tistih, ki so izrecno odvzete oziroma omejene s samim zakonom ali (smiselno) nadrejenimi pravnimi akti, tj. Ustavo in ratificiranimi mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo kot podpisnico. Pri slednjih velja glede prepovedi prisilnega dela omeniti predvsem 8. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, 4. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Sveta Evrope ter 5. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
ZIKS-1 sicer določa več načinov dela obsojencev v času prestajanja kazni zapora in sicer:
Obsojenci iz prve in četrte alineje imajo sklenjeno delovno razmerje in jim pripadajo vse pravice iz dela po splošnih predpisih.
Veljavni 54. člen ZIKS-1 že sedaj določa, da je osnova za izračun plačila za delo obsojencev 25 odstotkov osnove za obračun plače orientacijskega delovnega mesta v sistemu plač javnega sektorja. Obsojencem se plačilo za delo na način iz druge in tretje alineje odmerja v skladu s Pravilnikom o plačilu za delo obsojencev[2].
O delu obsojenca zunaj zavoda (tretja alineja), zavod v skladu z 53. členom ZIKS-1 sklene pogodbo z delodajalcem, v kateri se podrobneje določijo pogoji dela in medsebojne pravice in obveznosti. Navedeno pomeni, da se o urni postavki za opravljeno delo obsojenca dogovorita zavod in delodajalec. Obsojencem se plačilo za delo pri zunanjih delodajalcih odmerja v skladu z zgoraj navedenim Pravilnikom o plačilu za delo obsojencev, razliko med višino plačila delodajalca in plačilom obsojencu pa se odvede v državni proračun.
Obsojenec se razporedi na delo v skladu z njegovimi duševnimi in telesnimi sposobnostmi in možnostmi zavoda, pri tem pa je ključno tudi spremljanje in zagotavljanje zdravstvene oskrbe obsojencev.
Glede na predstavljeno in dejstvo, da se človekove pravice in svoboščine uresničujejo na podlagi Ustave, ter da je mogoče z zakonom predpisati (zgolj) način njihovega uresničevanja in še to pod pogojem, kadar tako izrecno določa Ustava, oziroma, če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine (15. člen Ustave), tukajšnje ministrstvo zaključuje, da bi morebitna uzakonitev obveznega delovnika obsojencev na prestajanju kazni zapora v Zavodih za prestajanje kazni zapora v predlaganem okviru pomenila kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki izhajajo tako iz Ustave, kot tudi številnih mednarodnih aktov, k spoštovanju katerih se je izrecno zavezala tudi Republika Slovenija.
Na podlagi navedenega Ministrstvo za pravosodje zaključuje, da je posredovan predlog neutemeljen in zato neprimeren za nadaljnjo obravnavo.
[1] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a.