Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija
Predlagam vladi
Predlog z nezadostno podporo
  ⟨ prejšnji     naslednji ⟩  

vračanje socialne pomoči

771 OGLEDOV 42 KOMENTARJEV

Obveza vračila varstvenega dodatka oz. socialne pomoči NE VELJA za dediče tistih upravičencev do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki jim je bila pomoč dodeljena in niso imeli imeli v lasti stanovanja ali stanovanjske hiše (v katerem oz.a kateri so dejansko bivali in so imeli prijavljeno stalno prebivališče), katerega oz. katere vrednost bi presegala 120.000 EUR.

Glede na to, da so se cene nepremičnin znatno dvignile predlagam, da se vrednost 120.000 EUR spremeni na 150.000 EUR.

2 glasova

20 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR K ksantipa 8 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE

Komentarji



  • N Nlx

    Noben ne prepoveduje lastniku nepremičnine, da proda nepremičnino za časa življenja in živi v najemu od denarja, ki ga je s prodajo zaslužil - brez socialne pomoči.

    Hkrati pa noben ne zahteva da mora nekdo biti dedič....dediščini se lahko tudi odpoveš. Tako, da tisti, ki pravite da morate odplačevati dolgove staršev ste se za to sami odločili, ker se vam je še vedno splačalo.

  • b bernarda as

    Če se socialna pomoč kasneje odplačuje kot kredit pač ni pomoč, temveč je posojilo in naj se tako tudi poimenuje.

  • b bernarda as

    Se strinjam, saj so cene nepremičnin res močno zrasle: logično bi morala torej tudi ta vrednost.

  • N Nino Kovačević

    Ne da se mi vec ;)

    Na kratko, vracanje socialne pomoci moramo ukinit, ne glede kok casa so ljudje na njej!!

    V drzavi dajemo milijone, za vojsko ( 470milijonov v 3letih), vere ( cez 20milijonov v 3 letih), nagrade bogatim ( milijoni za enega cloveka ), itd....

    Rahlo neumno je, da pol zahtevamo od revnih vracanje socialne pomoci. Ki v 10 letih nanese, nekaj cez 50.000€ na cloveka.

    Cas je, da se civiliziramo! Ter da delamo na izboljsanju gospodarstva!

    • v verso verso

      Sociala je da človek preživi, dediči pa za to preživetje zapustnika plačajo vse do zadnjega centa z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Izkušnje.

  • v verso verso

    DSP je kredit, ki ga vračajo dediči.

    • S Stefanija

      DSP ni kredit! Vsak zaposleni je za časa svoje zaposlitve vplačeval tudi sredstva za primer brezposelnosti in njegovi dediči ne vračajo nujno teh zneskov.

      www.informiran.si/portal.aspx

      • N Nino Kovačević

        Hmm sam iz strani, ki si jo podala, pise da je kredit! Razen ce so dedici materjalno ogrozeni (nimajo sluzbe) ne rabijo vracat. Drugac morajo in ne dobijo nepremicnine po starsih, saj to drzava zapleni, proda in razdeli denar.

        Socialna je kredit v Sloveniji!

        " Če je umrli imel premoženje, lahko država ali občina, ki je umrlemu plačevala socialno pomoč oz. varstveni dodatek, zahteva zmanjšanje dedne mase za višino te pomoči. Tu se smatra, da je prejeta pomoč pomagala ohraniti vrednost premoženja umrlega (dedne mase) in je zato država oz. občina upravičena do dela dediščine.

        To pomeni, da se celotna dedna masa zmanjša za vsoto prejete pomoči, oz. del prejete socialne pomoči, kot to določa Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Ostanek dediščine pa se razdeli med dediče. Dediči lahko dedujejo tudi celotno premoženje, če prejeto pomoč vrnejo sami."

        • S Stefanija

          Nino, DSP ni kredit za človeka, ki je dejansko vplačeval vsak mesec zato, da bo preskrbljen v primeru izgube službe. Kar se tiče dedovanja pri dedičih, je pa stvar taka, da če niso bili toliko, da bi poskrbeli za svoje starše, ko so jih ti potrebovali, potem pač ne morejo pričakovati, da bodo za njimi dedovali. Kar je nekako logično, ne? Nisem komentirala na predlog, ampak na komentar od verso, ki ima DSP za kredit tudi za prejemnike. Ni kredit za prejemnike in ni niti kredit za dediče, je pa logično, da ne morejo imeti zgodnosti pri dedovanju, če niso sprejeli odgovornosti.

          • N Nino Kovačević

            Zasla si ;)

            Kdor je manj kot 2leti na socialni, ni na drzavnem kreditu. Kdor je vec, rata njegova socialna kredit!!

            Torej nasa socialna je kredit, ceprav ne na zacetku. Se pravi, ljudje ki so vec casa na socialni, zapadejo v kreditni dolg.

            " Kar se tiče dedovanja pri dedičih, je pa stvar taka, da če niso bili toliko, da bi poskrbeli za svoje starše, ko so jih ti potrebovali, potem pač ne morejo pričakovati, da bodo za njimi dedovali. Kar je nekako logično, ne? "

            Nekateri niso zmozni, da poskrbijo za svoje starse.

            Ce bojo po smrti starsa, otroci dobili svojo prvo nepremicnino in z tem resen problem prebivanja. Bi jaz prepovedal, da drzava to zapleni, za povracilo KREDITA!!!

            Ps; V nekaterih EU drzavah se socialna nikoli ne vraca, ne glede na dolzino prejemanja.

            • S Stefanija

              Nino, ne more bit sociala kredit, če je človek ko je bil zaposlen vplačeval od svoje plače tudi prispevke za brezposelnost in ko dobi ponovno službo, kih bo ponovno vplačeval. Če je iz tega vidika socialna podpora kredit, potem je kredit tudi brezplačno šolanje in javno zdravstvo.

              Ja, se strinjam, nekateri niso zmožni poskrbeti za svoje starše. Iz različnih razlogov. Ampak, obstajajo določeni načini, kjer se stvari lahko dogovorijo, lepo zapisano, pravno overovljeno. Če bomo mi poskrbeli zate tako in tako, potem boš ti... Nekako pa upam, da se strinjava, da če je nekdo na socialni, da potem dediščina ne bo ravno zavidanja vredna. Četudi ima nepremičnino.

              "Ce bojo po smrti starsa, otroci dobili svojo prvo nepremicnino in z tem resen problem prebivanja. Bi jaz prepovedal, da drzava to zapleni, za povracilo KREDITA!!!"

              Glej, ne moreš tega reševat tako. Ljudje so včasih grozni. Včasih so grozni starši, včasih so grozni otroci. Včasih so oboji dobri, pa je pride država vmes. Naši zakoni so pa pač taki, kot da jih je nekdo z vilo skp nametal, nobene realnosti, nobenih možnosti. Jaz jim tako hišo požegnam. Verso verso bi najbrž doživel napad v tem primeru.

              P.S. Ja, vem. Mi smo zelo zelo daleč od normale.

              • v verso verso
                Komentar je izbrisal moderator.
                Razlog: podvojen komentar
          • v verso verso

            Kaj pa druzga kot kredit luba duša.

            • S Stefanija

              Pomoč! Pomoč! Pomoč! Pomoč!

              A piše, da je socialni kredit al piše, da je pomoč?

              In če je nekdo ves čas zaposlenosti vplačeval prispevke tudi za primer brezposelnosti, mi izvoli argumentirat! zakaj bi moral pomoč razumet kot kredit?

              Luba duša.

              • N Nino Kovačević

                " A piše, da je socialni kredit al piše, da je pomoč?!"

                Sam se vedno, se mora vrniti drzavi, ce si dlje casa na tej " pomoci". Torej po 2 letih rata kredit!

                " In če je nekdo ves čas zaposlenosti vplačeval prispevke tudi za primer brezposelnosti,"

                Marsikdo ni. Recimo jaz sem pekarno delal 16let in v tem casu nisem placal nic prispevkov, za brezposelnost, pokojnino, zdravstvo , itd.. Sem pa skos delal.

                • S Stefanija

                  Nino, dediči vračajo. Ok? Dediči vračajo.

                  In še to v primeru, če je človek prejemal socialno pomoč dalj kot eno leto. In še to v primeru, če dejansko obstaja nekaj iz zapustne mase, s čimer se da plačat, torej, če je umrli imel premoženje, recimo nempremičnino, v kateri je živel, pa še to se lahko samo del vrača, odvisno pač od različnih faktorjev. Če umrli ni imel nepremičnine, ki bi presegala vrednost 120.000 €, potem ne vračajo ničesar.

                  Nekdo, ki je bil na socialni podpori ne vrača ničesar! Ker je to pomoč in ne kredit!

                  Če ti nisi vplačeval vsega tega si pač naredil gromozansko napako. In ne trdim, da so popolnoma vsi, ki so kdaj dobili socialno podporo imeli kaj delovne dobe, ampak nekako upam, da je v civilizaciji jasno, da se človeka ne pusti umreti od lakote in upam, da bo počasi jasno, da izkoriščanja socialne podpore ni toliko, kolikor želijo določeni osebki prikazati. Ampak velika večina ljudi, ki je na socialni podpori je bila vseeno na neki točki v življenju zaposlena. In en za ene in ne za druge sociana podpora ne more biti kredit.

                  Dediči jo pa vračajo samo v primeru, če je imel zapustnik nepremičnino, ki je presegala določeno vsoto in zaradi katere država pričakuje, da jo bo nekdo prodal, če je vredna več kot 120.000 € in si našel nekaj manjšega. Ampak hvala bogu tega več ne zahteva, kot je prej. Zato se pa zdaj dediče obremeni, kolikor je pač cena nepremičnine od dedovanju višja od 120.000 €.

                  Jaz res ne razumem več, kaj tukaj ni jasno?

          • v verso verso

            V tem primeru je zakonodajalec posegel v pravico do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen ustave) zaradi varstva pravice do socialne varnosti drugih državljanov (prvi odstavek 50. člena ustave). Za dosego tega cilja je bil poseg v pravico iz 33. člena ustave nujen. Po določbi prvega odstavka 50. člena ustave imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. Socialna država (2. člen ustave) je na temelju pravice do socialne varnosti ogroženemu posamezniku dolžna zagotoviti ustrezno pomoč in te pravice posameznika ne sme ogroziti z neupravičenim siromašenjem skladov za zagotavljanje te pomoči. Varstvo pravice do socialne varnosti posameznika v konkretnem primeru zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so v času prejemanja pomoči sicer imele premoženje, vendar so ga potrebovale zase in samo po sebi to premoženje ni prinašalo dohodka. V takšnem primeru je ustavno dopustno, da se država potem, ko oseba pomoči ne potrebuje več, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči. V nasprotnem primeru bi država neupravičeno zmanjševala sredstva za zagotavljanje pomoči drugim, ki to pomoč potrebujejo, ker nimajo drugih ustreznih sredstev za življenje

      • v verso verso

        Pa še kak kredit. Na stotine prošenj sem napisal za stranke, ki so postali dediči in morajo vračati socialo, ki jo je prejemal zapustnik. Država je vse prošnje zavrnila in so šle bajte v prodajo in poplačilo državi, dedičem ostalo bore malo. Človek se ne zaveda kake cifre so to. če si prejemal socialo 30 let ali več, bajta je skoraj premal.

        • S Stefanija
          Komentar je izbrisal moderator.
          Razlog: Neprimerno izražanje. 
        • N Nino Kovačević

          Ce si jo prejemal 30let, po danasnji socialni, ki je mnogo visja, kokr je bla zadnjih 30let. To nanese 165,600€ , tko da je ubistvu realno stanje nekje pod 100.000€ v 30letih.

          To je nic, glede kam vse drzava milijone mece za nic.

        • S Stefanija

          verso, pretiravaš z namenom, da bi šokiral.

          Najdi eno samo osebo, ki je 30 let prejemala socialno podporo. Eno samo osebo.

          Pa potem lahko najdeš še eno samo osebo, ki socialno podporo prejema vsaj 20 let, pa veliko sreče s tem, če boš iskal med romsko populacijo, ker se je njihov status na ta način uredil šele leta 2007, torej jim v najboljšem primeru falijo še 4 leta.

          In kot ti je razložil Nino, je bila višina socialne pomoči še pred petimi leti precej nižja kot je danes, tako da verjemi, da se komaj nabere za garsonjero nekje v rovtah, kaj šele za hišo.

    • b bernarda as
      Komentar je izbrisal avtor komentarja.
  • v verso verso

    Opozarjam na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije (št. U-I-330/97-28 z dne 30.11.2000, ki je obravnavalo ustavnost ureditve vračanja prejete socialne pomoči v postopkih dedovanja in med drugim ugotovilo (povzeto iz obrazložitve odločbe):

    - "V tem primeru je zakonodajalec posegel v pravico do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen ustave) zaradi varstva pravice do socialne varnosti drugih državljanov (prvi odstavek 50. člena ustave). Za dosego tega cilja je bil poseg v pravico iz 33. člena ustave nujen. Po določbi prvega odstavka 50. člena ustave imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. Socialna država (2. člen ustave) je na temelju pravice do socialne varnosti ogroženemu posamezniku dolžna zagotoviti ustrezno pomoč in te pravice posameznika ne sme ogroziti z neupravičenim siromašenjem skladov za zagotavljanje te pomoči. Varstvo pravice do socialne varnosti posameznika v konkretnem primeru zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so v času prejemanja pomoči sicer imele premoženje, vendar so ga potrebovale zase in samo po sebi to premoženje ni prinašalo dohodka. V takšnem primeru je ustavno dopustno, da se država potem, ko oseba pomoči ne potrebuje več, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči. V nasprotnem primeru bi država neupravičeno zmanjševala sredstva za zagotavljanje pomoči drugim, ki to pomoč potrebujejo, ker nimajo drugih ustreznih sredstev za življenje." Vsa sociala se vrača. Prejemniki DSP, ali boste obremenili svoje dediče?

    • N Nino Kovačević

      " Vsa sociala se vrača. Prejemniki DSP, ali boste obremenili svoje dediče?"

      To da dedici vracajo je polom od sistema in sramota!

      Grehi očetov in mater se prenašajo na otroke in uničujejo naslednjo generacijo!

      Ta sistem je vec kot 2000let star in mi ga se zmer uporabljamo. Pojem civiliziranosti se zdaj nismo sprejeli.

      Isto se v ZDA dogaja, ko hocejo potomci suznjev denar od potomcev suznjelastnikov, ceprav je to bilo 400let nazaj.

      Namesto da zrihtamo gospodarstvo, mi rajs obremenimo potomce. Janez je tudi vzel kredit za drzavo, katerega je rok placila 2065. Kdo bo ziv od nas takrat?

      Ta drzava je en velik vrtec in zakone je spisala najbolj razvajena generacija v zgodovini clovestva! Babybooomerji letniki med 1946 in 1964 letom!

      Vse probleme valijo na potomce, zdaj se pa cudijo, da so generacije manjse!

      • o obhodnik

        Nino, z uvedbo novega zakona bo to še bolj jasno, ker boš kot pred 70 leti, ti tisti ki bo skrbel za svoje starše. Zdajšnje DSO bodo ukinili (uvedba e-varstva starostnikov /verjetno se špekulira da bomo do takrat vsi elektronsko pismeni-ali imeli naprave kot Steven Hawkins) in doma boš imel svojega očeta ali mater do smrti.

        kar je moralno nesporno prav!

        • N Nino Kovačević

          " Zdajšnje DSO bodo ukinili"

          Ne bojo jih ukinili, nikoli nebomo sli nazaj z koraki. To je neumnost.

          Je pa res, da bomo naslednjih 20let imeli probleme z upokojenci. Ter bomo mogli posteno prilagoditi sistem. Prej je bilo mladih vec, kot starih. Zdaj je obratno.

          Ker je stevilo milenijcev in Z generacije skupaj tako majhno, da komaj za 30 tisoc presegajo stevilo generacije babybooomerjev. Bo sele narava tista, ki bo povstavila ravnovesje nazaj.

          Trenutno umre v Sloveniji 23.000 ljudi letno (4.000 vec na leto kot je bilo 5let nazaj) in ta stevilka bo rastla (zal tko to je). Po izracunih bo cez 10let ta stevilka na 35.000 letno. Takrat se bo v Sloveniji sprostilo ogromno stevilo nepremicnin in financni pritisk na mlajse bo manjsi. Zato DSOji ne bojo izginili.

          Trenutni najvecji problem DSOjev, je pomanjkanje delovne sile. Glede denarja, naj upokojenci prodajo nepremicnine in bojo imeli za DSO, ce pa nocejo, pol pa naj potomci za njih skrbijo.

          Ps; Najbrz nisi nikoli skrbel za 80+letnike. Da se ti zdi to moralno nesporno prav.

        • S Stefanija

          obhodnik, kaj je to prav?

          Da moraš skrbeti za svoje starše, ki morda niso skrbeli zate? Da moraš skrbeti za svoje starše, ker oni niso poskrbeli zase? Da moraš skrbeti za svoje starše, čeprav nimaš denarja za to? Da moraš skrbeti za svoje starše, čeprav si sam star in bolan? Da moraš skrbeti za svoje starše, čeprav imaš lastne otroke za katere moraš poskrbeti? Da moraš poskrbeti za svoje starše, čeprav imaš otroke ali partnerja, ki potrebujejo pomoč?

      • v verso verso

        Pameten nikoli ne bo vzel DSP. Obvesti naj svoje potomce, da je brez denarja in naj mu pomagajo in če dobi odgovor ne, potem je pošteno, da jih opozori, da bo zaprosil za socialno in da bodo po njegovi smrti morali to vrniti državi.

        • S Stefanija

          Pemeten?

          Pa kje ti živiš?

          Kakšne potomce? Nimajo vsi ljudje potomcev. Nimajo vsi ljudje potomcev, s katerimi so v stiku. Nimajo vsi ljudje potomcev, ki imajo dovolj sredstev zase in še za koga drugega. Nimajo vsi ljudje zdravih potomcev.

          Kaj teb ni jasno?

          Ti bi rad na vsak način zanemaril dejstva. Kot da smo vsi ljudje enaki, vsi imajo enake življenjske okoliščine in vsi bi po tvojem očitno morali razmišljati enako in sovražno.

          In tebi se zdi pošteno do človeka, ki ima potomce tako nezainteresirane za lastne starše, da jih bo še obveščal, kaj bo počel z lastno nepremičnino? Resno?! Tebi se ne zdi sporno, da nekdo, ki ga je starš zaprosil za pomoč (in čemur se posameznik načeloma ne more izogniti v tej državi, ker si po zakonu dolžan skrbeti za svojega starša, če si seveda sposoben), ostane brez dediščine, ker jo je starš bil prisiljen porabiti za lastno preživetje? Resno? resno se sprašujem, kaj je narobe s tabo. Zelo zelo resno. 

    • S Stefanija

      Leto 2000?

      Pr teb se 23 let ni nič spremenilo? No, na ravni države se pa je: www.informiran.si/portal.aspx

      • N Nino Kovačević

        Ne leto 2000, ampak ze vec kot 2000let. Rahla razlika ;)

        • S Stefanija

          Čakaj, on citira odločbo iz leta 2000?

          • N Nino Kovačević

            Ups pomota iz moje strani, jaz sem govoril o drugi stvari ;)

      • v verso verso

        Ko enkrat us odloči in zavzame stališče potem to velja ali je bilo to leto 2000 ali pa 2023. Ponovno presojanje us je predvidljivo. DSP je kredit.

        • S Stefanija

          DSP ni kredit. DSP je pomoč. V samem imenu. In vmes, od leta 2000 se je marsikaj spremenilo. Samo ti nisi ravno v teku z dogodki.

  • v verso verso

    Matičar preveri ali je zapustnik bil prejemnik DSP (denarna socialna pomoč) ali VD (varstveni dodatek) in to vpiše v smrtovnico, državno odvetništvo priglasi terjatev v zapuščinskem postopku in dediči potem iz prejete dediščine vrnejo delež prejete pomoči. Proti.


Imate težave pri uporabi orodja ali pa nam morda želite sporočiti predlog za izboljšavo njegovih funkcionalnosti?
Na voljo smo vam na e-naslovu: predlagam.vladiping@govpong.si