18. 4. 2025
Odziv Ministrstva za vzgojo in izobraževanje
Hvala za razmišljanje in pobudo, ki odraža angažiranost tudi širše, laične javnosti, za zavzetost o razmisleku vsebin, ki naj bi jih otroci in odraščajoča mladina usvoji v rednem izobraževanju oziroma v programih vzgoje in izobraževanja obvezne stopnje (osnovna šola) in srednješolske stopnje izobraževanja.
V pojasnilo dodajamo, da v sistemu slovenske vzgoje in izobraževanja poteka proces prenove učnih načrtov in katalogov znanja, več o prenovi si lahko ogledate na spletni strani ministrstva (na povezavi: Prenova sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji | GOV.SI), Zavoda RS za šolstvo in Centra RS za poklicno izobraževanje.
Proces prenove smiselno vključuje tudi strokovne in druge usmeritve, v konkretnem primeru za izboljšanje finančne pismenosti, Evropskemu okvirju kompetenc finančne pismenosti otrok in mladih, katerega vsebine strokovnjaki smiselno prenašajo v učne načrte različnih predmetov v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju. Sodobna pedagoška paradigma poudarja smiselno povezovanje oziroma prepletanje ciljev in vsebin več predmetov in se v izogib ločevanju vsebin, ki sodijo v domeno praktične rabe in potrebnega vsakdanjega znanja, poslužuje t. i. medpredmetnega umeščanja ciljev in vsebin. Obremenjenost slovenskih otrok in mladih s količino predmetov na posameznih stopnjah vzgoje in izobraževanja je v pedagoški in laični javnosti prepoznana kot negativen faktor, kar kaže smiselno povezanost tudi s trendi prenove tujih sistemov izobraževanja. Pri tem naj poudarimo, da slovenskih vzgojnoizobraževalni sistem že vključuje t. i. finančno opismenjevanje v okviru predmeta gospodinjstvo v 5. in 6. razredu, kar je razvidno iz učnega načrta (dostopno na povezavi: Programi in učni načrti v osnovni šoli | GOV.SI), pri čemer strokovnjaki ugotavljajo, da je manj starševske podpore pri usvajanju pomena denarja kot pred desetletji, saj ima zelo nizek odstotek otrok priložnost upravljanja z žepnino, ki je tako rekoč prvi korak konkretnega razumevanja upravljanja z denarjem. Vsekakor je pri posredovanju vsebin, povezanih z denarjem in naložbami pomembno slediti tudi razvojni stopnji otrok.
Izpostaviti želimo, da vzgojno-izobraževalni prostor ni izoliran od družbe, temveč je njen odraz. Spodbujanje njegovega pomena, ki ga poudarjajo različne družbene strukture gotovo lahko pripomore tudi k višji stopnji spoštovanja vzgojno-izobraževalnega dela, s tem pa tudi k izboljšanemu vplivu na učenje različnih vsebin, njihovi smiselnosti in rabi ter medsebojni povezanosti in povezanosti z vsakdanjih življenjem. Z vzgojo in izobraževanjem spodbujamo tudi vrednote tolerance, spoštovanja in aktivnega državljanstva. Slednje pomembno vpliva tudi na razumevanje pomena javnih financ in naše skupne družbene odgovornosti.