Predlog moratorija za vsa obvezna cepljenja v Sloveniji
Vlada in Državni zbor:
Spoštovane / spoštovani!
V nestrankarskem civilno-družbenem gibanju Zdrava družba (v nadaljevanju gZD) v skladu z našimi programskih izhodišči iz leta 2021, nastalimi na osnovi javno dostopnih informacij neodvisnih znanosti in strok, podajamo predlog državljank in državljanov, da v Sloveniji uvedemo petletni moratorij za vsa obvezna cepiva oz. cepljenja, v katerem opozarjamo na resno družbeno problematiko v povezavi z izvajanjem strokovno spornih določil veljavnega Zakona o nalezljivih boleznih, in sicer:
splošno naraščanje števila bolnih otrok in otrok, poškodovanih oz. obolelih po cepljenju,
neenaka obravnava necepljenih otrok in njihovih staršev v vzgoji in izobraževanju.
V času moratorija naj se pristopi tako k temeljiti in vsestranski preučitvi kvalitete in varnosti vseh uporabljanih cepiv v ustreznih neodvisnih laboratorijih kakor tudi k proučitvi potrebnosti in smiselnosti izvajanja obveznega cepljenja naših otrok in mladine na podlagi »peer review« strokovnih in znanstvenih objav kapitalsko in interesno neodvisne stroke o učinkih cepiv in cepljenja. Po izkušnjah ti. korona krize pa bi bilo še bolj odgovorno, če bi uvedli moratorij za vsa cepiva, ne le za obvezna.
Na vas se sicer obračamo kot laiki, a smo obenem seveda tudi raznolika stroka, sposobna raziskati in razumeti večino strokovnih gradiv – tudi s področja cepiv in cepljenja. V vlogi staršev, starih staršev ter vseh državljank in državljanov, ki nam je mar za vsakršno varnost naših otrok in mladine – tudi zdravstveno – smo tudi moralno in etično še kako zavezani k podajanju pomembnih informacij in mnenj, tako kot so seveda temu zavezane tudi vsaka politika in vsaka stroka. Zato vas ne le prosimo, temveč tudi pričakujemo, da naš predlog obravnavate in sprejmete kot izjemno pomemben in prioriteten.
Predlog podajamo v imenu ljudstva – še posebej v imenu otrok in mladine ter njihovih staršev in starih staršev – ki menimo, da moramo v Sloveniji pristopiti k temeljiti družbeni analizi varnosti in potrebnosti obveznega cepljenja naših otrok in mladine. To nam nedvomno narekujejo ne le nove, temveč tudi stare, doslej prezrte javno veljavne in poznane informacije v zvezi s porajajočo se zaskrbljujočo zdravstveno problematiko na področju cepiv in cepljenja. Pridobljene informacije nam bodo po zaključku moratorija omogočile obsežno javno razpravo o upravičenosti obveznega cepljenja naših otrok in mladine ter nadaljnji rabi cepiv pri nas.
Že nekaj let se namreč ve, da cepljenje otrok in mladine žal povzroča tudi hude in trajne poškodbe, o čemer priča vse več staršev otrok, poškodovanih s cepivi pri nas in po svetu. Naše stališče v zvezi s tem je, da je za upravičenost in nujnost podaje takšnega našega predloga dovolj že en sam otrok, poškodovan s cepivi. Ne pristajamo namreč na to, da o tem pri nas morda še ne obstajajo relevantni statistični podatki – to namreč samo dokazuje, da se sistemsko počne nekaj zelo narobe, ko se to skrajno resno in zaskrbljujočo širšo problematiko, neposredno povezano z zdravstvenim resorjem, že dolga leta neodgovorno družbeno ignorira, ali zaradi politične nevednosti in zdravniškega neznanja ali pa zaradi spornih farmacevtskih motivov.
Kako utemeljujemo našo podajo takšnega, za nekoga morda ‘drznega’ predloga?
1– Vse države na svetu namreč nimajo obveznega cepljenja otrok in mladine! Takšne zdravstvene politike ne poznajo naslednje evropske države: Avstrija, Nemčija, Švica, Italija (7 dežel), Španija, Portugalska, Ciper, Nizozemska, Luksemburg, Velika Britanija, Irska, Danska, Švedska, Finska, Norveška, Islandija, Litva, Estonija. V teh državah nimajo nobene epidemije otroških bolezni (otroške bolezni so namreč v populaciji pojavljajo le v manjšem, povsem obvladljivem obsegu), njihovi otroci in mladina pa lahko razvijajo naravno imunost, ki je pogoj oz. osnova za zdravje vsakega človeka.
2– Niso bila cepiva tista, ki so zmanjšala prisotnost in obolevnost ti. otroških bolezni v preteklosti, saj so se vsa cepiva pojavila šele, ko so bolezni že samodejno izzvenele na (današnji) minimum, kar je razvidno tudi npr. iz slovenske doktorske dizertacije »Ideološki konstrukti cepljenja«. Posamične vnovične izbruhe ti. otroških bolezni, ki jih je bilo mogoče občasno zaznati v nekaterih državah, je bilo večinoma mogoče pripisati ravno predhodnemu množičnemu cepljenju. Zato je nedostopnost naših vrtcev necepljenim otrokom popolnoma zgrešena politična odločitev ter ne le sistemska diskriminacija temveč tudi kaznivo dejanje zoper otroke in starše!
3– Odkar se cepiva ne proizvajajo več v javnem sektorju, je njihova kvaliteta vse bolj problematična, varnost pa vprašljiva, saj se cepivom strokovno sporno oz. nedovoljeno dodajajo mnoge strupene učinkovine – kako je mogoče, da država dovoljuje farmaciji izdelovanje vse bolj toksičnih cepiv? In da obenem naša agencija JAZMP ljudem ne omogoča dostopa do študij o varnosti in učinkovitosti cepiv, kar bi morala politika in stroka nedvomno takoj prepoznati kot ravnanje, vredno uradnega pregona.
4– Cepiva se večinoma dajejo v obliki injekcij (intramuskularno) in tako naravno in strokovno povsem neutemeljeno zaobidejo naš naravni imunski sistem! Ta se namreč prične v naši ustni in nosni votlini ter nadaljuje po celotnem prebavnem traktu …, zato se moramo vprašati, zakaj se izvaja cepljenje na tak sporen način? Pogojno sprejemljivo bi bilo namreč morda le še cepljenje na način vbrizgavanja preverjeno varnih cepiv skozi nos oz. usta.
5– Pri cepljenjih naših otrok se uporablja vse več sestavljenih cepiv za več ti. otroških bolezni hkrati, čeprav se otroci naravno nikoli ne okužijo s tri ali šest ali več boleznimi hkrati, zato to ne more biti strokovno utemeljeno in primerno. Vprašati se moramo, kdo sprejema takšne nespametne in nevarne odločitve za zdravje naših otrok in mladine, ki tako agresivno posegajo v otroška telesa in obremenjujejo še nerazvit imunski sistem naših malčkov?
6– Programi cepljenja naših otrok in mladine so vse bolj intenzivni in invazivni, čeprav se ve, da je dandanes pojavnost ti. otroških bolezni minimalna in neodvisna od precepljenosti otrok in mladine, o čemer pričajo primerjave stanj v državah z nizko in visoko precepljenostjo, ki večinoma niso nikdar v korist rutinskemu cepljenju. A se našim otrokom in mladini kljub temu daje vedno več različnih, kot rečeno spornih cepiv (eno in večkomponentnih) za cca. 13 ti. otroških bolezni po večkrat zapored (cca. 15-krat) in v pretirano visokih dozah.
7– Naši otroci so do konca osnovne šole sedaj cepljeni cca. 15-krat, s pričetkom že v starosti 3 mesece, čeprav velja, da se imunski sistem otroka formira šele v nekaj (3-4) letih! Enako sporno je tudi rutinsko izvajanje injiciranja enormno presežnih doz K vitamina novorojenčkom. Nadalje naše pediatrinje in pediatri cepijo dojenčke že do starosti leto in pol cca. 7-krat in to proti cca. 10-im ti. otroškim boleznim. Japonska npr. je s tem prenehala in tako občutno zmanjšala smrtnost dojenčkov (zaradi smrti v zibki idr.), neobvezno cepljenje otrok je tam dovoljeno šele od starosti dveh let naprej. Tu se moramo vsekakor zelo veliko vprašati!
8– Dejstvo je, da so naši otroci in mladina vse manj zdravi, vse pogosteje ‘nepojasnjeno’ zbolevajo za različnimi kroničnimi in težkimi boleznimi (kot npr. ekcemi, vnetja ušes, astma, pljučnice, sladkorna bolezen, levkemija, avtizem …)! Ve se, da se s cepivi vnašajo v telesa naših otrok in mladine tudi živalska tkiva, ki so uporabljena kot gojišča za izdelavo cepiv. Poleg tega proizvajalci cepiv dodajajo cepivom vse več dvomljivih dodatkov, med katerimi so tudi strupene snovi (aluminij, formaldehid, fenol …). Vprašati se moramo, kdo farmaciji narekuje in dovoljuje, da v cepiva dodaja vedno več toksičnih snovi? Takšna cepiva seveda ne morejo soditi med varna in lahko nedvomno povzročijo obolevanja naših otrok po cepljenju z njimi ne e v otroštvu ampak tudi v odraslosti.
9– Zasebni proizvajalci cepiv so si izborili, da niso več odgovorni za škodljive posledice cepljenja – od takšnih ne želimo kupovati oz. prejemati cepiv! Kako je kaj takega sploh mogoče? S tem je odgovornost nase prevzela seveda naša država, ki pa sploh ne izvaja nujno potrebnega monitoringa varnosti in uporabe nabavljenih cepiv. Kakor tudi ne spremlja njihove učinkovitosti. Področje cepljenja je v celoti prepustila v rokah neodgovorne farmacije oz. kemije, ki pa seveda nista kompetentni za zdravstveno varstvo ljudi, v programih obveznega cepljenja pa vsekakor vidita lahke in velike zaslužke.
10– Zdravstveno osebje, ki izvaja cepljenje, prav tako ne prevzema nobene škodne odgovornosti za ta medicinski poseg, čeprav bi jo moralo. Njihovo odločanje o tem je rutinsko, ne pa strokovno (sicer bi že sami predlagali ali moratorij ali pa ukinitev obveznega cepljenja pri nas), njihovo spremljanje reakcij otrok po cepljenju pa premalo skrbno in skorajda neevidentirano. Ali se bomo morali kot starši tega lotiti s pomočjo odvetnikov in od vsakogar, ki izvaja cepljenje, zahtevati osebno pisno izjavo, s katero poklicno garantira, da so cepiva varna in učinkovita ter popolnoma zdrava?
11– Ve se, da tudi med zdravstvenim osebjem niso vsi pristaši cepljenja – najbrž poznajo vse možne škodljive posledice cepljenja in vedo, da študije vse bolj kažejo, da so necepljeni otroci bolj zdravi kot cepljeni. Prav pa bi seveda bilo, da bi to povedali tudi vsem staršem otrok pred cepljenjem. In da bi bila pediatrična stroka popolnoma opolnomočena na področju cepiv in cepljenja, ne pa da farmacija (kakor tudi ne fakulteta) tudi pediatrični stroki ne posreduje varnostnih študij in verodostojnih podatkov. Vprašati se moramo, ali ob takšnih pogojih v naši državi starši v resnici sploh lahko podajo predpisano informirano soglasje k cepljenju?
12– Združenja staršev otrok, poškodovanih s cepivi ne obstajajo brez razloga – mnogi starši imajo s cepljenjem svojih otrok namreč konkretne zelo slabe izkušnje, ki jih je nedopustno ignorirati. Vzroke za vse večje obolevanje naših otrok je treba pričeti skrbno proučevati, ne le individualne temveč tudi kolektivne. Poleg tega imamo kot starši pravico in dolžnost, da svoje otroke vnaprej zaščitimo pred vsemi potencialno nevarnimi snovmi in posegi. Vprašati se moramo, ali so res vzpostavljeni vsi potrebni sistemski pogoji za to, da politika staršem nalaga tozadevne zdravstveno sporne dolžnosti, stroka jih pa prijavlja inšpekciji, kadar se iz dolžne previdnosti v korist zaščite svojih otrok ne morejo odločiti za cepljenje svojih otrok?
13– V šolskem letu 2022/23 se je v naši državi začela izvajati škandalozna sistemska diskriminacija in segregacija predšolskih otrok in njihovih staršev oz. mladih družin. V veljavo je namreč stopila prepoved vključevanja necepljenih predšolskih otrok v vrtce – čeprav gre za zdrave in nekužne otroke – ki je povzročila odklanjanje vpisa necepljenih otrok kot tudi pretnjo odklonitve oz. izključitve v vrtec že vključenih otrok, ki še niso bili cepljeni oz. če ne bodo cepljeni. Takšno ravnanje in izvajanje spornega zakona je neposredno povezano s šolskim resorjem.
Naše navedbe v točkah od 1 do 13 so utemeljene v številnih člankih, dostopnih v javnih strokovnih in znanstvenih revijah oz. bazah kot tudi v knjigah, ki so prevedene oz. dostopne v Sloveniji: »Ideološki konstrukti o cepljenju« (dr. M. Černič) / »Cepiva, da ali ne?« (dr. A. Gatti, S. Mantanari) / »So cepiva prava izbira?« (U. Šorn) / »Otroštvo brez cepiv« (W. Lydall) / »Kuga korupcije« (dr. J. Mikowits, dr. K. Heckenlively) / »Smrtonosna zdravila in organizirani kriminal« (P.C. Goetzsche) / »Ena zemlja, eno človeštvo proti 1%« (dr. V. Shiva) / Znatno povečanje razširjenosti avtizma: 1 od 36 otrok1 / . Strokovne vire prepuščamo v pošteno, neodvisno in objektivno dodelavo oz. obdelavo kompetentnim, zdravju otrok naklonjenim in zavezanim strokam ter znanosti za potrebe odgovorne nacionalne politike v službi državljank in državljanov, torej tudi otrok in mladine ter staršev oz. družin.
In nenazadnje: Po uvedbi cepljenja proti Covid19 se je smrtnost povsod po svetu ‘nepričakovano’ močno povečala – v EU v letu 2022 za 19-37%, v Sloveniji za 24% (vir: Eurostat) in se še naprej povečuje! A o tem ni pri nas nobene družbene razprave, nobene preiskovalne skupine, nobene zaskrbljenosti in obžalovanja odgovorne stroke. Vprašati se moramo, ali smo kot družba popolnoma degenerirani, da se skušamo kar potuhniti in izmakniti poklicni odgovornosti ter morebitni krivdi za napačna strokovna ravnanja zaradi nekritičnega sledenja sporni državni oz. zdravstveni politiki v službi kapitala, ne pa ljudstva. Kot sedaj že vidimo, sta bila ‘koronska’ diskriminacija in sankcioniranje nezakonita! Vse bolj pa se razkrivajo tudi nesporna dejstva o napačnem zdravljenju in eksperimentalnem cepljenju, kar se začuda še kar izvaja!?
S to peticijo nadalje konkretno predlagamo, da se spremeni veljavni Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 82/21, 178/21 – odl. US in 125/22), v nadaljevanju ZNB, in sicer:
– predlagamo črtanje 22. člena ZNB, ki opredeljuje spisek obveznih cepljenj in posledično členov 22.a, 22.b, 22.c, 22č. ter 4. točke 1. odstavka 57. člena in 2. odstavka 57. člena ZNB;
– predlagamo črtanje 51.a člena in 51.b člena ZNB, ki sta podlaga za izvajanje diskriminacije vpisa necepljenih otrok in mladine v vrtce in šole.
Predlagatelji tudi štejemo, da so vsa resorna ministrstva, vlada, zakonodajna in sodna veja oblasti zavezani k izpolnjevanju 68. in 69. Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ZIntPK (Uradni list RS, št. 69/11 – UPB, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri), upoštevaje Resolucijo o preprečevanju korupcije.
Prepričani smo, da boste vsi naslovljeni, kot pristojna in odgovorna stroka, poiskali oz. preštudirali vse obstoječe relevantne znanstvene in strokovne informacije, ki se nanašajo na navedene razloge za našo upravičeno zaskrbljenost za zdravje naših otrok in mladine v povezavi z obveznim cepljenjem zaradi znanstveno in strokovno javno izpostavljene vprašljivosti kvalitete današnjih cepiv in smiselnosti izvajanja obveznega cepljenja otrok in mladine. Dovolite pa nam, da k temu dodamo še kratko prilogo z nekaj za nas pomembnimi kompetentnimi citati neodvisne oz. odgovorne stroke in znanosti. Bi pa lahko še dolgo naštevali, saj je prezrtih znanstvenih študij in relevantnih strokovnih opozoril še mnogo več, a naj citiranje stroke, navedeno v našem Dodatku zadostuje za začetno podporo našemu predlogu uvedbe moratorija za uporabo cepiv in izvajanja obveznega cepljenja naših otrok in mladine oz. začasne prekinitve vseh cepljenj.
Spoštovana predsednica, podpredsedniki, članice in člani komisije oz. poslanke in poslanci, predlagamo vam akceptiranje našega podanega predloga uvedbe moratorija, ki je etično in strokovno ter družbeno absolutno nujen in več kot upravičen – to je v tem času največ, kar lahko kot družba naredimo za naše otroke in mladino, zato bi bilo treba k temu pristopiti takoj.
V imenu ljudstva!
Ekipa gZD mismo@zdravadruzba.si www.zdravadruzba.si
DODATEK:
Tri (3) »peer review« raziskave iz leta 2020: www.bitchute.com/video/bXR9ct04w2fL/
Dr. Tetyana Obukhanych, Iluzije o cepivih, 2012: »Prekinitev naravnega cikla prenašanja imunosti z matere na dojenčka je nevarna in nepovratna posledica dolgotrajnih cepilnih kampanj. Tveganje, da dobimo bolezen, se preprosto potisne iz otroštva v odraslo obdobje, ranljivi dojenčki pa ostajajo brez kakršne koli zaščite. Paradoks cepljenja je v tem, da cepiva zmanjšujejo splošno pojavnost otroških bolezni, toda te bolezni naredijo neskončno nevarnejše za prihodnjo generacijo.«
Prim. dr. sci. Alfred Bogomir Kobal, zdravnik in znanstvenik: “Aluminij, dodan otroškim cepivom, lahko v poporodnem razvojnem obdobju potencira tudi nekatere učinke tiomersala. Nedavne študije na odraslih ugotavljajo, da lahko pogosta cepljenja s cepivi, ki vsebujejo več aluminija, povzročijo različna resna imunska in avtoimunska obolenja, kot so vnetje mišic in veziva (miofasciitis), vnetje možganov (encefalomielitis) s kronično utrujenostjo in sindrom ASIA (Shoenfeld, Agmon Levi, 2011).”
Dr. Michael Friedl, pediater iz Heidelberga, o obveznem cepljenju: “Domnevna nevarnost ošpic ne obstaja. V Nemčiji in srednji Evropi ni nalezljivih bolezni, ki bi bile tako nevarne, da bi upravičile takšno poseganje v temeljne človekove pravice.”
Dr. Archie Kalokerinos: “Smrtnost pri novorojenčkih sem uspel bistveno zmanjšati šele po spoznanju, da je rutinsko cepljenje nevarno.”
Dr. Boyd Haley, toksikolog, upokojeni profesor kemije na univerzi v Kentuckyju: “Eno samo cepljenje novorojenčka, ki tehta 2,7 kg, je ekvivalentno tridesetim cepljenjem odrasle osebe s težo 80 kg – v istem dnevu.”
Dr. Sherry Tenpenny: “Cepiva so hrbtenica celotne farmacevtske industrije. Cepljeni otroci postanejo stranke te industrije za vse življenje.”
Dr. Robert Bell, bivši podpredsednik mednarodnega združenja za raziskave raka v British Cancer Hospital: “Cepiva so poglaviten, če ne celo edini razlog za ogromen porast rakavih obolenj.”
Dr. Leonard G. Horowitz: “Največja kadarkoli izrečena laž je, da so cepiva varna in učinkovita.”
Dr. Mark Geier: “Javnost je zaradi vladne in medijske cenzure tragično neinformirana glede tveganj, povezanih s cepljenji.”
Dr. Philip Incao, dr. med.: “V svoji zdravniški karieri sem zdravil tako cepljene kot necepljene otroke in necepljeni so bistveno boljšega zdravja kot cepljeni.”
Dr. Richard Moscowitz, dr. med.: “Trditev, da cepiva vzpostavijo imunost ali da ščitijo pred boleznijo, je nevarno zavajanje, saj je resnica ravno obratna. Cepiva zdravstvene težave samo prikrijejo in omogočijo njihovo kronično prisotnost.”
Dr. Andrew Moulden, dr. med.: “Vsa cepiva povzročajo in so povzročala ishemično škodo (okvarjen pretok krvi) pri vseh cepljenih. Povzročajo številne kronične bolezni in v nekaterih primerih celo smrt. Poškodbe cepljenja se kopičijo – vsako cepljenje povzroči dodatno okvaro.”
Revija The Lancet, 1994: “Pojav astme je pri cepljenih otrocih petkrat bolj pogost kot pri necepljenih.”
Dr. J. Anthony Morris, bivši vodja kontrole cepiv pri FDA: “Obstaja veliko dokazov, da cepljenje otrok povzroči več škode kot koristi.”
Dr. Paul Frame, dr. med., Journal of Family Practice: “Ne obstaja dovolj dokazov, ki bi podpirali rutinsko cepljenje zdrave osebe katerekoli starosti.”
Dr. Gerhard Buchwald, dr. med.: “Ne obstaja niti en znanstveni dokaz za kakršnokoli korist cepljenja, jasno pa je, da cepiva povzročajo veliko škode.”
Dr. Sladjana Velkov: “Cepljenje je najbolj nevaren zdravstveni poseg v zgodovini klasične medicine.”
Dr. Guylaine Lanctot, dr. med.: “Vsak peti otrok ima zaradi cepiv hude zdravstvene težave, npr. nevrološke težave in druge težave, obstaja cel spisek teh težav. O tej temi pišejo številne knjige, katerih pa zdravniki žal ne berejo.”
Dr. William Howard Hay, dr. med.: “V tridesetih letih kariere sem spremljal mnogo majhnih otrok, ki niso bili bolni niti en dan, dokler niso bili cepljeni. V letih po cepljenju pa niso bili nikoli več zdravi. Dokler se niso cepili, so bili popolnoma zdravi. Po cepljenju se nikoli več niso počutili dobro.”
Dr. Jayne Donegan: “Oba svoja otroka sem dal cepiti proti ošpicam, mumpsu in rdečkam – to je bilo, preden sem začel raziskovati težave, ki so povezane s cepljenjem. Če bi vedel to, kar vem danes, jih ne bi cepil in s tem izpostavil tveganjem za sladkorno bolezen, astmo, ekceme, neodpornost na meningitis in posledično povzročil kronično nezmožnost za normalno življenje.”
Dr. Stefano Montanari: “Cepiva vsebujejo snovi, ki so v medicini prepovedane, kot sta formaldehid in medij 199, vsebujejo antibiotike, ki se ne predpisujejo dojenčkom, kot je neomicin, in vsebujejo celo onesnaževalce, kot je gliofosat. Kdor trdi, da so cepiva čista, je pokvarjen ali pa zaveden, saj raje verjame, da je vse v redu.”
Dr. Jovana Stojković: “Ko imate širšo sliko, šele vidite, kako neuspešni so programi cepljenja in da promotorji cepljenja tega ne želijo priznati.”
Dr. Robert Mendelson: “Tukaj moram zaključiti in povzeti moje nasprotovanje fanatičnosti pediatrov, s katero na slepo vbrizgavajo tuje proteine v telesa vaših otrok, ne da bi vedeli, kakšno potencialno škodo lahko s tem povzročijo.”
Združenje ameriških zdravnikov in kirurgov (Association of American Physicians’ Surgeons): “Otroške bolezni so mnogo manj resna grožnja kot pojav visokega števila otrok v generaciji, ki so se nezmožni učiti in/ali izkazujejo nekontrolirano agresivno obnašanje kot posledica zavzemanja za visok delež precepljenosti…”
Dr. Gerhard Buchwald, dr. med.: “Leta 1866 je angleški zdravnik opisal zelo čudno bolezen. Otrok je izgledal kot Mongol. Ime mu je bilo Down. Zato to bolezen danes imenujemo Downov sindrom. Naj dodam, da je ta sindrom posledica cepljenja, ki ga je v Anglijo pripeljal Jenner leta 1796. Ta bolezen je verjetno prva prirojena bolezen povzročena s cepljenjem. V Nemčiji so o prvem otroku z Downovim sindromom poročali leta 1922. Danes ga ima en otrok na vsakih 700.”
Dr. Daniel H. Duffy Sr., doktor kiropraktike: “Nihče ne rabi biti prestrašen, vendar je bolje biti prestrašen pred vsakim cepljenjem, pod kakršnimi koli okoliščinami, iz katerega koli razloga, kadar koli v življenju.”
Dr. Tedd Koren, doktor kiropraktike: “Cepiva v otroštvu povzročajo cel spekter kroničnih bolezni: avtizem, razvojne motnje, Aspergerjev sindrom, možganske tumorje, levkemijo, raka, motnje zaznavanja, impulzivno nasilje, alergije, astmo, diabetes, Crohnovo bolezen, črevesne motnje. To so le nekatere od motenj, povezane s cepljenjem.”
Dr. Bernard Rimland, doktor znanosti, ustanovitelj in bivši direktor Inštituta za raziskavo avtizma: “Obstaja najmanj sedem laboratorijskih študij, kliničnih raziskav krvi, možganske in hrbtenjačne tekočine, biopsije avtističnih otrok, ki kažejo velike razlike med avtističnimi otroki in zdravimi otroki glede prisotnosti snovi, kot je na primer virus cepiva proti ošpicam v njihovem črevesnem traktu ali njihovih nevronih. Seveda je pomembno tudi to, da imamo podatke več tisoč staršev, ki pogosto z videoposnetki in fotografijami ter poročili očividcev pričajo, da je bil njihov otrok pred cepljenjem povsem normalen. In to lahko zelo prepričljivo pokažejo s posnetki. Vse do cepljenja, ko se je otrok umaknil v avtizem.”
Dr. David Ayoub, dr. med.: “Ne poskušam več iskati dokazov, da cepiva povzročajo avtizem. Dokazov je dovolj. Ta razprava ni znanstvena, ampak je politična.”
Dr. Robert Mendelsohn, dr. med.: “Sumim (enako kot tudi drugi v moji stroki), da je skoraj 10.000 smrti v zibki (SIDS), ki se vsako leto zgodijo v ZDA, povezanih z enim ali več cepivi, ki jih rutinsko dajejo otrokom. Najverjetneje je krivo cepivo proti oslovskemu kašlju, lahko pa tudi eno ali več drugih cepiv.”
Dr. Guylaine Lanctot, dr. med.: “Učijo nas, da cepiva ščitijo pred morebitnimi agresivnimi virusi in mikrobi in tako preprečujejo nalezljive bolezni in epidemije. Ta laž se ohranja že 150 let kljub neučinkovitosti cepiv pri zaščiti pred boleznimi.”
Dr. Viera Scheibner: “Znano je, da so ošpice pomemben razvojni mejnik v življenju in zorenju otrok. Zakaj bi kdo želel ustaviti ali odložiti procese zorenja otrok in njihovega imunskega sistema?”
Dr. Fred Klenner, dr. med.: “Mnogi tukaj izražajo tiho stališče, da sta cepiva Salk in Sabin Polio, izdelana iz opičjega ledvičnega tkiva, neposredno odgovorna za največji porast levkemije v tej državi.”
Dr. Jaquelyn McCandless, dr. med.: “Vsak otrok, ki je bil ob rojstvu in tudi kasneje skupaj s cepivom proti DPT (davici, oslovskemu kašlju in tetanusu) cepljen proti hepatitisu B, je dobil nesprejemljivo raven nevrotoksina v obliki etil živega srebra v konzervansu tiomersal, ki se uporablja v cepivu. Pri vsakem otroku z genetsko občutljivostjo imunskega sistema (t.j. pri približno enem od šestih otrok) to sproži vrsto dogodkov, ki poškodujejo možgansko-črevesni imunski sistem. Do takrat, ko so pripravljeni na cepljenje proti OMR (ošpicam, mumpsu in rdečkam), je imunski sistem pri velikem številu teh otrok tako oslabljen, da trojnega cepiva ne more obvladati in začne se očiten sestop v motnjo avtističnega spektra.”
Dr. Harold Buttram, dr. med.: “Glede na zapise Metropolitanske življenjske zavarovalnice so bili od leta 1911 do 1935 med glavnimi vzroki smrti otrok zaradi nalezljivih bolezni v ZDA davica, oslovski kašelj, škrlatna vročica in ošpice. Vendar se je do leta 1945 skupna smrtnost zaradi teh vzrokov zmanjšala za 95 % – še pred začetkom izvajanja programov množičnega cepljenja.”
Dr. Archie Kalokerinos, dr. med.: “Leta 1976 sem delal v področju okoli Cape Yorka, v aboridžinski skupnosti okoli 300 ljudi. Zdravstveni oddelek je poslal ekipo in jih okoli 100 cepil proti gripi. Šest jih je umrlo v 24 urah, in med njimi niso bili samo stari ljudje. Eden od njih je bil v zgodnjih dvajsetih. Trupla so vrgli v tovornjake in jih odpeljali na obalo, kjer so opravili obdukcije. Ugotovili so, da so umrli zaradi srčnih napadov.”
Dr. Friedrich P. Graf, dr. med: »Cepljeni otroci bodo v primerjavi z necepljenimi 9-krat verjetneje imeli alergije, 16-krat verjetneje astmo, 6-krat verjetneje nevrodermitis, 5-krat verjetneje vnetje srednjega ušesa, 50-krat verjetneje avtizem, 12,5-krat verjetneje hiperaktivnost, 3,3-krat verjetneje epilepsijo in 10-krat verjetneje diabetes tipa-1.«
Dr. Russel Blaylock, dr. med.:»Celoten program cepljenja bazira na nesmislih, strahu in izmišljenih zgodbicah.«
»Rosenau 1919 – znanstveni eksperiment za ti. špansko gripo, v katerem ni bilo mogoče dokazati nalezljivosti oz. prenosljivosti ‘virusa’ iz bolnih na zdrave!?«