Priseljenec

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Mednarodna zaščita je v Republiki Sloveniji ustavno varovana kategorija. Za razliko od migracij zaradi ekonomskih, socialnih, zdravstvenih in podobnih razlogov, je mednarodna zaščita vrsta prisilne, nenačrtovane migracije, in je zato podvržena številnim garancijam in standardom, ki jih predpisujejo v prvi vrsti mednarodni akti, ki so jih demokratične države dolžne spoštovati.

Republika Slovenija je z aktom o notifikaciji nasledstva za konvencije Organizacije združenih narodov leta 1992 sprejela Ženevsko konvencijo o beguncih, ki skupaj s še nekaterimi konvencijami predstavlja temelje pravil mednarodnega humanitarnega prava, ter kot univerzalni sporazum določa, kdo je begunec in definira pravice in dolžnosti beguncev in njihovih držav gostiteljic. Poleg tega mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji določa tudi skupna evropska azilna zakonodaja (Common European Asylum System), ki določa standarde postopkov in sprejema ter ukrepe na ravni Evropske unije, ki jih države članice lahko uporabijo v okviru mednarodne zaščite.

Na podlagi zgoraj navedenega dodatno pojasnjujemo, da je Republika Slovenija kot podpisnica mednarodnih konvencij in kot država članice Evropske unije dolžna spoštovati tako mednarodne konvencije kot tudi primarno in sekundarno zakonodajo Evropske unije. Kakršnekoli spremembe nacionalne zakonodaje morajo biti torej skladne z mednarodnim in evropskim pravnim redom, obenem pa morajo upoštevati tudi obstoječo sodno prakso. 

Pravico do mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji ureja Zakon o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo, 54/21 in 42/23 – ZZSDT-D; v nadaljevanju ZMZ-1), ki med drugim določa, da ima tujec skladno z 42. členom ZMZ-1 možnost izraziti namero, da bo vložil prošnjo za mednarodno zaščito pri katerem koli državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji, ki o tem obvesti policijo. Sledi postopek, v katerem policija ugotovi istovetnost in pot prihoda v Republiko Slovenijo. Prošnja za mednarodno zaščito se na formalno predpisanem obrazcu vloži pri pristojnem organu, tj. Ministrstvu za notranje zadeve, ki o vsaki prošnji odloča individualno ter upošteva tako subjektivne okoliščine prosilca kot objektivne elemente.

Pri tem pojasnjujemo, da je nedovoljen prestop državne meje (kar zajema tudi vstop brez ustreznih listin in pravnih naslovov za vstop v državo) sankcioniran kot prekršek. V kolikor takšna oseba zaprosi za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, zanjo velja določba iz 35. člena ZMZ-1, ki določa, da se ne obravnava kot nezakonit prehod državne meje, če vlagatelj namere, ki izrazi namen, da bi vložil prošnjo za mednarodno zaščito, in je v Republiko Slovenijo vstopil nezakonito ali je nezakonito podaljšal svoje prebivanje, stori to v najkrajšem možnem času.

Nadalje ZMZ-1 v 36. členu določa, da vlagatelj namere ne sme biti odstranjen iz Republike Slovenije do vložitve prošnje za mednarodno zaščito, kar pa ne velja za osebo, ki iz neupravičenih razlogov, nastalih na njeni strani, ne vloži prošnje, čeprav ji je bilo to omogočeno. 36. člen prav tako določa, da se prosilca lahko izroči le, če odločba o izročitvi ne povzroči vračanja, s katerim bi bile kršene mednarodne obveznosti Republike Slovenije.

V povezavi s predlogom, da se mora vsak tuj državljan, priseljenec, ki naredi hudo kaznivo dejanje, izgnati iz države, pojasnjujemo, da bi storitev določenih kaznivih dejanj ali hujših prekrškov lahko imela za posledico stransko sankcijo izgona storilca iz ozemlja Republike Slovenije, vendar le v primeru, da sodišče v postopku tako odloči.

Tudi iz 31. člena ZMZ-1 izhaja, da se status begunca prosilcu med drugim ne prizna, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje proti miru, vojni zločin ali zločin proti človeštvu, kot jih določajo mednarodni akti; obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je pred vstopom v Republiko Slovenijo storil hudo kaznivo dejanje nepolitične narave v drugi državi, tudi če je bilo storjeno zaradi domnevno političnih ciljev; obstajajo utemeljeni razlogi, da se ga obravnava kot nevarnega za varnost ali ozemeljsko celovitost Republike Slovenije, kar se kaže zlasti v ogrožanju suverenosti, izvrševanja mednarodnih obveznosti in ogrožanju varstva ustavne ureditve; po pravnomočni obsodbi za hudo kaznivo dejanje predstavlja nevarnost za Republiko Slovenijo, itd. Prav tako se status subsidiarne zaščite med drugim ne prizna prosilcu, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje proti miru, vojni zločin ali zločin proti človeštvu, kot so opredeljeni v mednarodnih pogodbah ali predpisih, ki določajo takšna kazniva dejanja; je storil hudo kaznivo dejanje; predstavlja nevarnost za skupnost ali varnost Republike Slovenije, itd.ZMZ-.1 v 2. členu hudo kaznivo dejanje sicer definira kot kaznivo dejanje, za katero je v Republiki Sloveniji predpisana kazen zapora najmanj treh let.

Nadalje pojasnjujemo, da je v letu 2023 je policija do 7. 8. 2023 obravnavala 199 primerov, v katerih je bilo prijetih 225 tihotapcev ljudi (218 tujcev in 7 slovenskih državljanov) s 1171 nezakonitimi migranti. Zoper 203 tihotapce ljudi je bil odrejen pripor. Policija ugotavlja, da se s tihotapstvom ljudi oziroma z izvrševanjem kaznivega dejanja »Prepovedano prehajanje meje ali ozemlje države« po 308. členu KZ-1 v večji meri ukvarjajo organizirane hudodelske združbe. 

Glede navedenih kaznivih dejanj Policija ocenjuje, da je pri odkrivanju in obravnavi posameznih kaznivih dejanj oz. prijetjih posameznih tihotapcev ljudi učinkovita in uspešna, potrebno pa je še povečati dejavnosti za nadgradnjo obravnave navedenih kaznivih dejanj oz. prijetij v učinkovito odkrivanje in preiskovanje delovanja organiziranih hudodelskih združb. V zvezi z navedenima na podlagi določil Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ, 200/20, 172/21, 105/22 – ZZNŠPP in 141/22) kriminalistična policija usmerja delo policijskih uprav z namenom poenotenja obravnave posameznih primerov kaznivega dejanja »Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države« po 308. členu KZ-1 s ciljem učinkovitega odkrivanja delovanja organiziranih hudodelskih združb. Le s celovitim pristopom preiskave vsakega posamičnega kaznivega dejanja je moč dokazati navedena kazniva dejanja tudi drugim neidentificiranim sostorilcem oz. članom mednarodnih hudodelskih združb. Kazenski pregon vodi in usmerja pristojno tožilstvo, ki je tudi pristojno za predlaganje izreka stranskih kazni, kot na primer izgon tujca iz države.

Na koncu pojasnjujemo tudi, da se tujcu dovoljenje za prebivanje ne izda med drugim v primeru, če obstajajo razlogi za sum, da utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost ali mednarodne odnose Republike Slovenije ali obstaja sum, da bo njegovo prebivanje v državi povezano z izvajanjem terorističnih ali drugih nasilnih dejanj, nezakonitimi obveščevalnimi dejavnostmi, proizvodnjo ali prometom z drogami ali izvrševanjem drugih kaznivih dejanj ali če obstajajo razlogi za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Zaradi teh razlogov se lahko dovoljenje za začasno prebivanje tujcu tudi razveljavi.

Tujcu, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje, se lahko prebivanje odpove, če je bil s pravnomočno sodbo obsojen zaradi kaznivega dejanja na nepogojno zaporno kazen, daljšo od treh let ali če ogroža varnost države, javno varnost ali javni red.

Tujcu, ki zakonito prebiva v Republiki Sloveniji, razen tujcu, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje, pa se lahko, poleg razlogov, določenih v prejšnjem odstavku, prebivanje odpove, med drugim tudi če je bil s pravnomočno sodbo obsojen za kaznivo dejanje na nepogojno zaporno kazen, daljšo od treh mesecev.

Predlog, da kdor ilegalno prestopi mejo, ne more več zaprositi za azil, bi torej glede na zgoraj opisano predstavljal kršitev mednarodnih pogodb ter veljavne zakonske ureditve tako na nacionalni kot tudi na ravni EU. V povezavi s predlogom, da se mora osebo izgnati v primeru storitve hudega kaznivega dejanja, pa dodajamo, da je glede na zgornja pojasnila, to že ustrezno zakonsko urejeno.

Iz navedenih razlogov Ministrstvo za notranje zadeve ocenjuje, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.