Vladi predlagam pripravo predpisa, da mora prosilec za denarno socialno pomoč predložiti potrdilo o nekaznovanosti, potrdilo, da ni v kazenskem postopku in potrdilo, da ni v evidencah prekrškovnih organov, evidenci pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških v zvezi z alkoholom in nasiljem.
Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) si v skladu s pristojnostmi, nalogami in poslanstvom vztrajno prizadeva, da naslavlja in obravnava socialne probleme prebivalstva Republike Slovenije in si po drugi strani prizadeva, da bi bile vse oblike socialne pomoči države čim bolj učinkovite in bi dosegle svoj namen. Ob tem se ministrstvo zaveda tveganj, povezanih z izkoriščanjem pravic iz javnih sredstev ter si prizadeva odpraviti čim več anomalij, ki se pokažejo v sistemu dodeljevanja vseh oblik socialne pomoči.
Vezano na problematiko, ki jo zaznava in v svojem predlogu naslavlja predlagatelj, uvodoma pojasnjujemo, da je na podlagi Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljevanju: ZSVarPre) denarna socialna pomoč socialno varstveni prejemek, namenjen tistim posameznikom ali posameznicam (v nadaljnjem besedilu: posamezniki), ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Z denarno socialno pomočjo se upravičencu do nje za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Šteje se, da je preživetje iz prejšnjega odstavka omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom. V višino le-tega so vključeni tekoči stroški osnovne prehrane, ogrevanja, osnovne obutve in obleke, elektrike in stroški osnovne higiene, kar pomeni, da je denarna socialna pomoč namenjena osnovnemu preživetju.
Denarna socialna pomoč se praviloma izplača v denarju, v utemeljenih primerih pa se lahko že sedaj deloma ali v celoti izplača v naravi (plačila računov, boni, naročilnice itd.). Izplačilo v naravi, skladno z zakonskimi določbami, pomeni izdajo naročilnic za konkretno blago in podobno, ob predhodni obrazložitvi oziroma utemeljitvi te odločitve v konkretni odločbi. Utemeljeni primeri izplačevanja v naravi so npr. kakršnakoli oblika odvisnosti upravičenca ali duševno ali zdravstveno stanje oziroma druge okoliščine, zaradi česar se predvideva ali je že iz poznavanja okoliščin konkretnega primera jasno, da upravičenec denarne socialne pomoči ne bo porabil za namen, za katerega je le-ta namenjena (za namen preživetja) in bo tako ogrožena socialno ekonomska varnost posameznika oziroma družine.
Dalje ZSVarPre tudi določa, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. Za enega izmed razlogov se šteje tudi prestajanje zaporne kazni.
Glede na navedeno je ministrstvo mnenja, da je zakonodaja ustrezno urejena in ni potrebna njena sprememba.
V skladu z navedenim Vlada Republike Slovenije predloga ne podpira.