Predlog reforme v javnem srednjem in visokem (univerzitetnem) izobraževanju
Leta 2019 je bilo v prvi letnik univerzitenih programov (1. stopnja) novega študijskega leta vpisanih 8892 študentov (všteti so študenti, ki so se prvič prijavili, ponavljali letnik ali podaljšali status). Tri leta kasneje (2022) je diplomiralo 4739 študentov. Istega leta 2019 je bilo v celotno terciarno izobraževanje vpisanih več kot 22237 študentov in jih je leta 2022 skupno diplomiralo le 4776 študentov (podatki SURS). To je 18% uspešnost naših izobraževalnih ustanov v terciarnem izobraževanju, kar je izjemno slab rezultat. Ministrstvu in vladi predlagam, da preuči naslednje ideje in možne rešitve:
A) znanje na srednjih poklicnih šolah in gimnazijah mora biti enako ovrednoteno, torej morajo programi na obeh šolah imeti enako število kreditnih točk (240 KT). Predlagam enak predmetnik za dijake srednjih šol kot ga imajo na gimnazijah. Na koncu srednjih šol se naj uvede splošna matura. V enakem spektru 240 KT naj imajo srednje šole in gimnazije po novem enak kurikulum za osnovne predmete, s poudarkom na strokovnih predmetih, ki jih opravijo in se ocenijo že v sklopu 4 letnega roka izobraževanja. Matura bi tako postala enaka za obe vrsti izobraževanja. Tovrstna ureditev bi bila učinkovita le pri srednjem-strokovnem izobraževanju. Ostale določevalce NPI, SPI in PTI in PT pa predlagam, da se ukinejo kot določevalci programov in se ohranijo le kot tečaji (do 90 ur) za osebe katerekoli starosti in izobrazbe.
B) stopnja izobrazbe naj se podeli tudi tistim, ki niso bili uspešni pri opravljanju mature, ta stopnja naj bo seveda nižja kot tista, ki jo pridobijo dijaki ob opravljeni maturi.
-----------------------------------------------------------------------
C) NAKVISU predlagam, da namesto zaostrovanja omejitev v visokemšolstvu rajši izvaja nadzor nad delom profesorjev na fakultetah in da preverja nacionalne kurikulume, ter jih spreminja kjer je potrebno.
Č) vlada naj analizira s SURS-om in zavodom za zaposlovanje RS kakšna je dejanska zaposljivost kadrov in potreba na univerzitetnih programih (torej koliko je brezposelnih vsaj za 10 let nazaj izvajanja programa in kakšni so kazalci za prihodnost). Poleg tega je potrebno, da ministrstvo ve katere kadre in koliko kadrov bo potrebovalo v prihodnosti najbolj. Največji problem so smeri humanističnih študij kjer je zaposljivost izjemno majhna, večina študentov pa se kasneje prekvalificira v druge smeri. Kot rešitev predlagam začasno ukinitev (z šolskim letom 2024/25) programov, ki kažejo omenjene kazalce (previsoka brezposelnost in brez potrebe po določenih kadrih) in ponovno uvedbo ko se zazna potreba po teh kadrih. Nekaj smeri: sinologija, japonolgija, koreanistika, zgodovina, arheologija, klasična filologija, primerjalna književnost in jezikoslovje, itd.
D) Seveda je potrebno poskrbeti še za profesorje, ki bodo tako del začasne ukinitve posameznih programov. Predlagam, da se zanje še naprej ohrani raziskovalna dejavnost, izgubljeni prihodki pa se nadomestijo z možnostjo dela na srednjem izobraževanju ali zasebnih fakultetah.
E) študentom, ki se odločijo za študij v tujini (predvsem se naj spodbujajo tisti kadri, ki ji primankuje - npr. turizem, zdravstvo) naj vlada plača šolnine za šolanje in omogoča plačilo stroškov za študentske domove. K temu posledično naj doda za vse študente, pomoč pri iskanju zaposlitve in možne honorarne dodatke (npr. mladi delavec - 400 evrov dodatka, brezplačen javni prevoz, subvencionirana stanovanja ipd).
F) Wikipedija kot enciklopedija učenja v Sloveniji. Wikipedija je odličen vir znanja, če jo seveda pišejo tisti, ki imajo dokazano znanje (diplomo, doktorat). Predlagam uporabo že obstajajoče wikipedije ali pa ustanovitev javno financirane kjer bo zbrano znanje, ki jih bodo pisali profesorji in študentje in za to dobili plačilo, veljala pa bi lahko tudi kot digitalni vir za učenje. Torej slovenska Wikipedija bi morala postati del neke fakultete ali druge javne ustanove kjer bi se zbirali profesorji in študentje in objavljali članke za splošno javnost in tudi za svoje kolege.
G) posamezni programi, ki to omogočajo naj imajo tudi možnost izobraževanja na daljavo in opravljanje izpitov v živo.