Predlog reforme v javnem srednjem in visokem (univerzitetnem) izobraževanju
Leta 2019 je bilo v prvi letnik univerzitenih programov (1. stopnja) novega študijskega leta vpisanih 8892 študentov (všteti so študenti, ki so se prvič prijavili, ponavljali letnik ali podaljšali status). Tri leta kasneje (2022) je diplomiralo 4739 študentov. Istega leta 2019 je bilo v celotno terciarno izobraževanje vpisanih več kot 22237 študentov in jih je leta 2022 skupno diplomiralo le 4776 študentov (podatki SURS). To je 18% uspešnost naših izobraževalnih ustanov v terciarnem izobraževanju, kar je izjemno slab rezultat. Ministrstvu in vladi predlagam, da preuči naslednje ideje in možne rešitve:
A) znanje na srednjih poklicnih šolah in gimnazijah mora biti enako ovrednoteno, torej morajo programi na obeh šolah imeti enako število kreditnih točk (240 KT). Predlagam enak predmetnik za dijake srednjih šol kot ga imajo na gimnazijah. Na koncu srednjih šol se naj uvede splošna matura. V enakem spektru 240 KT naj imajo srednje šole in gimnazije po novem enak kurikulum za osnovne predmete, s poudarkom na strokovnih predmetih, ki jih opravijo in se ocenijo že v sklopu 4 letnega roka izobraževanja. Matura bi tako postala enaka za obe vrsti izobraževanja. Tovrstna ureditev bi bila učinkovita le pri srednjem-strokovnem izobraževanju. Ostale določevalce NPI, SPI in PTI in PT pa predlagam, da se ukinejo kot določevalci programov in se ohranijo le kot tečaji (do 90 ur) za osebe katerekoli starosti in izobrazbe.
B) stopnja izobrazbe naj se podeli tudi tistim, ki niso bili uspešni pri opravljanju mature, ta stopnja naj bo seveda nižja kot tista, ki jo pridobijo dijaki ob opravljeni maturi.
-----------------------------------------------------------------------
C) NAKVISU predlagam, da namesto zaostrovanja omejitev v visokemšolstvu rajši izvaja nadzor nad delom profesorjev na fakultetah in da preverja nacionalne kurikulume, ter jih spreminja kjer je potrebno.
Č) vlada naj analizira s SURS-om in zavodom za zaposlovanje RS kakšna je dejanska zaposljivost kadrov in potreba na univerzitetnih programih (torej koliko je brezposelnih vsaj za 10 let nazaj izvajanja programa in kakšni so kazalci za prihodnost). Poleg tega je potrebno, da ministrstvo ve katere kadre in koliko kadrov bo potrebovalo v prihodnosti najbolj. Največji problem so smeri humanističnih študij kjer je zaposljivost izjemno majhna, večina študentov pa se kasneje prekvalificira v druge smeri. Kot rešitev predlagam začasno ukinitev (z šolskim letom 2024/25) programov, ki kažejo omenjene kazalce (previsoka brezposelnost in brez potrebe po določenih kadrih) in ponovno uvedbo ko se zazna potreba po teh kadrih. Nekaj smeri: sinologija, japonolgija, koreanistika, zgodovina, arheologija, klasična filologija, primerjalna književnost in jezikoslovje, itd.
D) Seveda je potrebno poskrbeti še za profesorje, ki bodo tako del začasne ukinitve posameznih programov. Predlagam, da se zanje še naprej ohrani raziskovalna dejavnost, izgubljeni prihodki pa se nadomestijo z možnostjo dela na srednjem izobraževanju ali zasebnih fakultetah.
E) študentom, ki se odločijo za študij v tujini (predvsem se naj spodbujajo tisti kadri, ki ji primankuje - npr. turizem, zdravstvo) naj vlada plača šolnine za šolanje in omogoča plačilo stroškov za študentske domove. K temu posledično naj doda za vse študente, pomoč pri iskanju zaposlitve in možne honorarne dodatke (npr. mladi delavec - 400 evrov dodatka, brezplačen javni prevoz, subvencionirana stanovanja ipd).
F) Wikipedija kot enciklopedija učenja v Sloveniji. Wikipedija je odličen vir znanja, če jo seveda pišejo tisti, ki imajo dokazano znanje (diplomo, doktorat). Predlagam uporabo že obstajajoče wikipedije ali pa ustanovitev javno financirane kjer bo zbrano znanje, ki jih bodo pisali profesorji in študentje in za to dobili plačilo, veljala pa bi lahko tudi kot digitalni vir za učenje. Torej slovenska Wikipedija bi morala postati del neke fakultete ali druge javne ustanove kjer bi se zbirali profesorji in študentje in objavljali članke za splošno javnost in tudi za svoje kolege.
G) posamezni programi, ki to omogočajo naj imajo tudi možnost izobraževanja na daljavo in opravljanje izpitov v živo.
Veliko poleno pod noge omenjeni 18% uspešnosti izobraževanja ni samo kar je omenjeno v predlogu. V celotnem izobraževanju, so učni viri napisani v zelo porazni slovenščini. Preveč je slabo prevedenih angleških besed, ki jih "tvorci gradiva" ->beri prepisovalci med prepisovanjem iz angleških virov v naglici poslovenijo tako, da jih ne razume noben Slovenec, prav tako pa niti tujec, ki sicer zna angleško, saj tujke pri nas pridobijo drugačen pomen kot ga imajo v izvirni angleščini.
Pretirano slovenjenje angleških besed tudi tam, kjer že obstajajo lepe slovenske besede:
- povzroči slabo razumevanje učne snovi, posledično se podaljšuje čas porabljen za učenje
- onemogoča razmišljanje v maternem jeziku. Z angleškimi tujkami v učni snovi, brez angleško slovenskega slovarja je večini nemogoče najti pomen oz. slovenski koren prebrane besede.
- onemogoča pomnjenje snovi, kar otežuje in podaljšuje opravljanje preizkusov znanja
- povzroča da je slovenščina iz leta v leto slabše razumljiva
- sili govorce da se izražajo dvojezično. V enem stavku izgovorijo isti pojem v slovenski besedi nato pa še v poslovenjeni angleški besedi, kar dokazuje, da se zavedajo, da niso razumljivi vsem slušateljem.
Vse omenjeno lahko slušateljem tako oteži proučevanje učne snovi:
- da marsikdo zaradi tega predčasno odneha z izobraževanjem,
- da tisti ki jim se uspe prebiti skozi to meglo in preskočiti vsa polena pa se zaključek izobraževanja po nepotrebnem oddaljuje,
- da vse skupaj povečuje vse stroške in napore izobraževanja
- da so povprečne ocene slabše kot bi bile sicer, če bi bila učna gradiva tako kot si jih vsi želimo in kot bi po zakonu morala biti, se pravi napisana v knjižni slovenščini.
V predlog so nametal več predlogov in z nekaterimi se strinjam, v celoti pa ne. V osnovi bistveno ne spreminjajo bistvenih problemov izobraževalnih institucij in družbenih potreb.
Primanjkuje ogromno kadra, med tem ga je v nekaterih sektorjih preveč. Potrebujemo kader, ki ga potrebuje družba! Ne kader, ki ne ve kaj s poklicem in izobrazbo.
Zelo proti predlogu. Predlog še poglablja sedanjo zgrešeno situacijo.
Ali ste prebrali predlog? Predlog naslavlja ravno to, da se preusmeri študente v smeri kjer obstajajo večje potrebe po kadru in ne naslavlja tega, da bomo dobili kader, ki ne ve kaj bi s svojo izobrazbo.
Poleg tega bi bilo dobro, če poveste svoje argumente proti predlogu, zakaj bo še bolj poglobil zgrešeno situacijo in vsaj zaenkrat ne zavajate.
Se pridružujem Obhodniku in Upssu,
treba je uvesti obvezne sprejemne izpite za vse, vse! izobraževanje naprej od srednje šole namesto božjastne gonje za točkami v srednjih šolah.
Število vpisnih mest je treba prilagoditi potrebam v praksi.
Ukiniti bleferske vpise za pridobivanje študentskih napotnic.
Uvesti študentska posojila (namesto sedanjega študentskega dela !), ki jih glede na uspešnost zaključka študija ter zaposlitev doma (ne v tujini) potem pretežno ni treba vračati.
Itd, žal pa sem pesimist glede na to, kako gre "kvaliteta" ljudi pri krmilu v poden!
Yojs, ti pa ne popravljaj predloga, ker boš ostal brez glasov. Saj ne pišeš končne variante zakona, samo predlog si dal. Komu se pa ljubi kar naprej preverjati, če si spet kaj spremenil ter se prijavljati in spet glasovati?!!
Prosim, da vas čim več komentira, da lahko spremenim predlog dokler še sistem to omogoča z vašimi idejami. Redno berem komentarje, vaše ideje pa poskušam v čim večji meri vključiti v predlog.
Ko je predlog spremenjen vas prosim, da ponovno glasujete zanj, saj se glasovi nevtralizirajo ob spremembi predloga.
Hvala vsem.
Načeloma podpiram, vendar pa mislim:
- srednja strokovna šola bi morala (spet) postati bolj cenjena. Znanja se da v 4 letih dobiti kar nekaj, vemo pa, da so to osnove, glavno znanje prinese praksa.
- denar, ki ga dobi določena fakulteta, ne bi smel biti tako odvisen od števila vpisanih študentov ( posledica te politike so tudi določeni programi)
- točka E : vse to, kar plača država, naj bo posojilo, ki ga študent vrne z vrnitvijo v Slovenijo in tukajšnjo zaposlitvijo. V primeru, da ostane v tujini, mora to posojilo vrniti.
- ne vem sicer kako, pa vendar naj se neha to umetno podaljševanje ''otroštva'' s tem, da se danes redko kdo redno zaposli pred 26 letom, ko se zaključijo študentski privilegiji.
Podpiram, samo da zagovarjam sprejemne izpite in rigorozno sledenje trajanja šolanja ter omejitev možnosti podaljševanja.