20. 7. 2023
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
V skladu z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije je ena od nalog policije, ki izhaja iz njenih temeljnih dolžnosti, nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet.1 Enako pristojnost policiji predpisuje tudi Zakon o pravilih cestnega prometa, ki določa, da policisti nadzirajo in urejajo promet na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za cestni promet, nadzirajo stanje in prevoznost teh cest, vozila, tovor v in na vozilih, voznike in druge udeležence cestnega prometa, ter izvajajo pooblastila določena z mednarodnimi pogodbami, s tem zakonom ali drugimi predpisi, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa.2 Skrb za varnost v cestnem prometu je glede na navedeno torej eno od prioritetnih področij delovanja policije, saj sodi urejanje in nadzor cestnega prometa med njene osrednje naloge.
Ker je previsoka oziroma neprilagojena hitrost še vedno eden najpogostejših vzrokov za nastanek prometnih nesreč, posledice katerih so lahko še posebej hude na avtocestah in hitrih cestah, je poleg spoštovanja cestno prometnih predpisov in odgovornega ravnanja s strani udeležencev v cestnem prometu pomembna tudi nadzorna dejavnost oziroma aktivnost policije (kot pooblaščenega nadzornega organa), preko različnih oblik nadzora cestnega prometa. Ena od teh je tudi projekt t.i. sekcijskega merjenja hitrosti oziroma sekcijski nadzor, ki sicer v praksi pri nas še ni zaživel, pomeni pa nadzor hitrosti posameznega vozila, ki prevozi točno določeno razdaljo v določenem času na točno določenem odseku ceste. Na podlagi algoritmov s pomočjo prepoznave registrske številke vozila na vstopni in izstopni točki informacijski sistem razbere, da gre za enako vozilo ter izmeri povprečno hitrost. Če je ta višja od največje dovoljene oziroma predpisane hitrosti na nadzorovanem odseku, lahko policija kršitelje oglobi. Pri tem je potrebno v zvezi z domnevno represivnostjo ukrepa poudariti, da gre pri sekcijskem merjenju hitrosti za preventivno naravnan nadzorni ukrep, namen katerega je vplivati na voznike, da prilagodijo svojo hitrost vožnje predpisanim omejitvam. Policijski nadzor ima pri tem dokazano pozitivne učinke na spoštovanje prometnih pravil in obnašanje udeležencev v cestnem prometu in je tako eden izmed ključnih dejavnikov zagotavljanja varnosti cestnega prometa.
Menimo tudi, da ukrep ne predstavlja nesorazmernega posega v ustavno zagotovljeno pravico svobode ravnanja, saj se je potrebno zavedati, da je avtomobil nevarna stvar, s katero morajo vozniki v cestnem prometu odgovorno upravljati in ga uporabljati v skladu s cestnoprometnimi predpisi. Kršitev le-teh namreč lahko privede do posledic, ki lahko prizadenejo oziroma posežejo v temeljno ustavnopravno zavarovano vrednoto – človekovo življenje. Vozniki se morajo pri uporabi vozila na javnih cestah zavedati, da morajo v določeni meri dopustiti blažje posege v ustavno zavarovane pravice zaradi varovanja ustavno zavarovanih pravic drugih. Temu so konec koncev tudi namenjena cestno prometna pravila. K temu lahko še dodamo, da se je ukrep sekcijskega nadzora izkazal za zelo učinkovitega pri vzpostavljanju varnosti v cestnem prometu tako rekoč v vseh državah, ki takšne sisteme že uporabljajo.
V zvezi z besedno zvezo »umirjanje prometa« se ne moremo strinjati, da gre za t.i. politično floskulo, saj gre za ustaljeno besedno zvezo, ki se jo uporablja predvsem na področju varnosti v cestnem prometu. V širšem pojmovnem smislu se jo uporablja za opredelitev različnih tehničnih in regulativnih ukrepov, s katerimi se na bolj ali manj učinkovit način želi vplivati na hitrost vožnje vozil tako, da le-ta sledi posameznim vnaprej določenim normativnim omejitvam. Ker predstavlja prevelika hitrost vozil enega ključnih dejavnikov, ki negativno vplivajo na varnost v cestnem prometu, se želi s ciljno usmerjenimi ukrepi prav ta dejavnik kar najbolj omejiti in na ta način doseči, da poteka promet v skladu s predpisanimi omejitvami hitrosti oziroma dejansko dopustnimi razmerami na cesti, kar se v žargonu označuje kot »umirjen promet«.
Poleg ozaveščanja in spodbujanja voznikov k odgovornemu vedenju v prometu se varnost v cestnem prometu vsekakor zagotavlja tudi s kakovostno in redno vzdrževano cestno infrastrukturo. Na podlagi Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 upravljavec omrežja državnih cest ob vsaki pripravi proračuna pripravi načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za zagotavljanje stabilnega in enakomernega vlaganja v prometno infrastrukturo glede na razpoložljiva javnofinančna sredstva.
Ministrstvo za infrastrukturo si pri tem v sodelovanju z obema upravljavcema državnih cest (družbo DARS in Direkcijo RS za infrastrukturo) prizadeva za kar najbolj optimalno vzdrževanje in načrtovanje razvoja državnega cestnega omrežja. Še tako kakovostna in redno vzdrževana cestna infrastruktura pa žal ne zadošča, če na drugi strani ni zadostnega upoštevanja cestno-prometnih predpisov s strani udeležencev cestnega prometa.
Glede na vse podane navedbe in pojasnila ugotavljamo, da podani predlog ni sprejemljiv.
1 Četrta alineja prvega odstavka 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19 in 153/21 – odl. US).
2 Drugi odstavek 13. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 156/21 – uradno prečiščeno besedilo in 161/21 – popr.).