10. 7. 2023
Odziv Ministrstva za vzgojo in izobraževanje
Uvodoma moramo pojasniti, da Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje vsako leto v okviru razpisa za vpis novincev v srednje šole za prihodnje šolsko leto razpiše okrog 4.000 do 5.000 prostih mest več, kot je kandidatov vpisne generacije. To pomeni, da je prostih mest dovolj in da imajo kandidati tudi dovolj možnosti izbire. Ob tem upoštevamo tudi, da je v posameznih regijah razpisanih več mest kot je kandidatov vpisne generacije te regije. Izjema so le regije Primorsko – notranjska, Posavska in Zasavska, kjer se del vpisne generacije odlije v sosednje regije, saj je programska ponudba v teh regijah manjša.
Prav tako razpis sledi interesom kandidatov za vpis, saj vsako leto tudi delež razpisanih mest posameznih izobraževalnih programov sledi nameram kandidatom za vpis. Največji delež razpisanih mest za vpis novincev je vsako leto razpisanih v okviru programov srednjega strokovnega izobraževanja, sledijo gimnazijski programi in nato programi poklicnega izobraževanja.
Na državnem nivoju je dovolj zagotovljenih prostih vpisnih mest. Veliko šolam ob koncu izvedbe prijavno – vpisnega postopka za vpis novincev ostajajo prosta mesta in to na vseh vrstah programov, tudi gimnazijskih. Težava, ki jo opažamo v zadnjih nekaj letih, pa je, da se veliko kandidatov iz manjših krajev ali krajev, ki so blizu večjih središč, odloča za vpis v šole v večjih središčih. Še posebej to velja za Osrednjeslovensko in Savinjsko regijo (samo mesto Celje), pa tudi morda za Podravsko regijo.
Na ta trend ministrstvo nima vpliva. Predlog predlagatelja, da bi imeli pri vpisu devetošolci, katerih izbrana šola je v kraju, kjer imajo stalno bivališče, prednost pred kandidati, prijavljeni na šolo za vpis v isti program, z bivališčem v drugem kraju, je diskriminatoren, saj vsi devetošolci v svojem kraju nimajo na izbiro vpisa v vse izobraževalne programe, čeprav je mreža razmeščenih izobraževalnih programov po državi zelo razvejana. Izbira programa in izbira srednje šole je namreč svobodna izbira posameznika, srednja šola pa ni obvezna. V marsikaterem primeru šolanje v drugem kraju, kot je dijakovo bivališče, terjajo tudi druge zahteve (npr. dijak tako morda lažje usklajuje svoje šolske in športne obveznosti, je zaradi izbranega športnega kluba primoran, da se šola v drugem kraju od njegovega bivališča, šola v domačem kraju ne ponuja učenja izbranega tujega jezika ipd.).
Ministrstvo poskuša upoštevati in omogočiti čim večjemu številu kandidatov, da se vpišejo v izbrani program, pa tudi v izbrano šolo. Če ima šola prostorske in kadrovske pogoje in če je velik interes za vpis, poskušamo skupaj s šolami poiskati rešitve v smeri razpisa novega izobraževalnega programa na šoli ali povečanja obsega prvotno razpisanih mest v programih, ki se na šoli že izvajajo, tako da se razpiše dodatni oddelek, kjer prostorske in kadrovske zmogljivosti šole tega ne dopuščajo, pa poskušamo omogočiti, da je v oddelkih več dijakov, kot je prvotno razpisanih mest za posamezni oddelek, tako da ministrstvo šoli izda soglasje za oblikovanje nadnormativnih oddelkov v skladu z dovoljenim obsegom. Tako šole v okviru obstoječega obsega razpisanih oddelkov sprejmejo več prijavljenih kandidatov, kot je razpisanih mest, predvidenih za novince, saj če ne predvidevajo veliko ponavljalcev, na ta mesta, ki so sicer rezervirana za ponavljalce, sprejmejo novince.
Ministrstvo je tako za vpis letošnjih devetošolcev, ki se vpisujejo v srednje šole v naslednjem šolskem letu 2023/2024, poleg prvotno razpisanega obsega razpisanih mest, ki je bil objavljen januarja letos, skupaj s šolami v maju naknadno zagotovil še dodatna mesta v obsegu 550 prostih mest, po koncu izvedbe drugega kroga pa smo dodatno zagotovili še dva oddelka programa Ekonomski tehnik v Osrednjeslovenski regiji in na Gorenjskem. Skupno je bilo tako na voljo za vpis novincev 25.500 prostih mest.
Poleg navedenega števila dodatno razpisanih mest smo na nekaterih izobraževalnih programih, kot že omenjeno zgoraj, soglašali s predlogi šol, da v okviru obstoječega obsega razpisanih oddelkov sprejmejo več prijavljenih kandidatov, kot je razpisanih mest, predvidenih za novince. V okviru programa srednjega poklicnega izobraževanja namreč vsako leto v skladu s Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva razpisujemo za vpis novincev za posamezni oddelek po 26 mest, medtem ko je v posameznem oddelku lahko do 28 dijakov. V okviru programa srednjega strokovnega ali gimnazijskega izobraževanja vsako leto v skladu z navedenim pravilnikom o normativih razpisujemo za vpis novincev za posamezni oddelek po 28 mest, medtem ko je v oddelku lahko do 30 dijakov. Navedena mesta v posameznem oddelku (po 2 mesti) posamezne vrste izobraževalnih programov so namreč namenjena za ponavljalce, katerim mora šola zagotoviti možnost ponavljanja. Če šola za prihodnje šolsko leto ne predvideva ponavljalcev, ali manj ponavljalcev, kot je rezerviranih mest v okviru oddelka, lahko na ta mesta sprejme novince. Poleg tega pa je kar nekaj šol predlagalo celo oblikovanje nadnormativnih oddelkov, s čimer so se šole bodisi izognile omejitvi vpisa, bodisi pa so oziroma bodo na ta račun sprejele še kakšnega dodatnega novinca.
Na podlagi navedenega (sprejemanje novincev na račun mest, ki so rezervirana v oddelku za ponavljalce, in z oblikovanjem nadnormativnih oddelkov) je bilo tako za naslednje šolsko leto poleg 25.500 razpisanih mest na voljo še skoraj 590 dodatnih mest. Skupaj je tako za vpis novincev na voljo dobrih 26.000 prostih mest.
Glede pobude za spremembo meril v primeru omejitve vpisa v srednje šole pa bi želeli pojasniti naslednje - trenutna merila, ki obstajajo od leta 2008, določajo, da se kandidati v primeru omejitve vpisa razvrstijo na podlagi točk, ki jih učenci zberejo iz ocen obveznih predmetov zadnje triade osnovne šole. Na tak način lahko kandidat zbere največ 175 točk. Poleg tega pa sklep tudi določa, če se na spodnji meji razvrsti več kandidatov z istim številom točk iz zaključnih ocen obveznih predmetov, se izbira med njimi nato opravi na podlagi točk, doseženih na nacionalnih preizkusih znanja iz slovenščine (oziroma madžarščine ali italijanščine kot maternega jezika) in matematike.
Sprememba meril v primeru omejitve vpisa je zelo občutljiva tema, pri čemer je ključno to, da se merila sprejmejo v čim večjem soglasju vseh ključnih akterjev, kot so vse ustrezne strokovne institucije, učenci, prihodnji dijaki, starši, ravnatelji osnovnih in srednjih šol ipd.
Lahko povemo, da so na ministrstvu že stekli pogovori in aktivnosti v smeri spremembe meril v primeru omejitve vpisa. Razmisleki gredo v smeri večje veljave in teže rezultatov, ki jih učenci dosegajo pri nacionalnem preverjanju znanja. Vendar pa je treba poudariti, da je to, kot že rečeno, zelo občutljiva tema, ki terja predvsem poglobljen strokovni premislek, preučitev možnih posledic (npr. v primeru, ko se učenec iz upravičenih razlogov ne bo opravljal NPZ), pa tudi spremembo obstoječe zakonodaje.