16. 10. 2023
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Področje zaposlovanja brezposelnih oseb in njihove pravice in obveznosti ter storitve za trg dela ureja:
- Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/29 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22 in 59/22 – odl. US; v nadaljevanju: ZUTD),
- Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (Uradni list RS, št. 106/10, 10/14, 98/15, 82/18, 90/21 in 38/22; v nadaljevanju: Pravilnik).
Po 3. členu ZUTD je namen zakona z ukrepi države na trgu dela povečati varnost iskalcev zaposlitve, zlasti brezposelnih oseb in oseb, katerih zaposlitev je ogrožena. Vsakdo ima skladno s tem zakonom dostop oziroma pravico do svetovanja in pomoči v potrebnem obsegu, da se prepreči in odpravi njegova brezposelnost, ter obveznost, da aktivno prispeva k temu.
Temeljna obveznost brezposelne osebe je obveznost aktivnega iskanja zaposlitve, kot je določeno z 11. členom ZUTD in sicer gre za obveznosti:
- rednega spremljanja objav prostih delovnih mest in pravočasnega prijavljanja nanje v skladu z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu,
- ustreznega odzivanja na napotnice zavoda in drugih izvajalcev ukrepov po tem zakonu,
- udeleževanja zaposlitvenih razgovorov na vabilo delodajalca, zavoda ali drugih izvajalcev ukrepov,
- dogovora z zavodom za nov termin obiska oziroma svetovalnega razgovora najkasneje v roku 15 dni po poteku datuma zadnje dogovorjene aktivnosti in
- uresničevanja vseh drugih aktivnosti dogovorjenih v zaposlitvenem načrtu.
Vsaka brezposelna oseba, prijavljena v evidenci brezposelnih oseb je skladno s 113. členom ZUTD dolžna ob aktivnem sodelovanju svetovalca zaposlitve najpozneje v 15 dneh od prijave v evidenco brezposelnih oseb oziroma evidenco iskalcev zaposlitve pripraviti zaposlitveni načrt, v katerem skupaj s svetovalcem zaposlitve definirata zaposlitvene cilje, aktivnosti za dosego zaposlitvenih ciljev, časovno opredelita potrebne aktivnosti brezposelne osebe pri iskanju zaposlitve in vključevanju v ukrepe APZ z namenom čim hitrejše zaposlitve brezposelne osebe ter opredelita migracijsko območje iskanja zaposlitve. Podrobneje je področje vodenja evidence, priprave zaposlitvenega načrta opredeljeno v Pravilniku. Pri določanju zaposlitvenih ciljev se poleg ustrezne in primerne zaposlitve upoštevajo tudi delovne izkušanje, dodatna znanja in možnosti osebe na trgu dela, zato je pri pripravi zaposlitvenega načrta ključno, da se pri postavljanju zaposlitvenih ciljev v največji možni meri upošteva želje posameznika in da zaposlitveni cilji sovpadajo z njegovimi kariernimi cilji in interesi. Zaposlitveni načrt se nato spremlja in dopolnjuje na vsaki obravnavi s svetovalcem zaposlitve. V skladu z določili ZUTD lahko zavod napoti brezposelno osebo samo na ustrezno ter primerno zaposlitev.
ZUTD v 12. členu opredeljuje ustrezno zaposlitev, ki je zaposlitev za nedoločen ali določen čas s polnim delovnim časom oziroma krajšim delovnim časom od polnega po zakonu, ki ureja delovna razmerja ali v skladu z odločbo o ugotovljeni invalidnosti, na delovnem mestu, ki ni oddaljeno več kot tri ure vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj, ki ustreza vrsti in ravni dokončane izobrazbe osebe, če je iskalec prve zaposlitve oziroma ponovno išče zaposlitev po prekinitvi zaposlitve za najmanj dve leti ali ki ustreza vrsti in ravni zahtevane izobrazbe za opravljanje dela na delovnem mestu, ki ga je oseba opravljala večino časa v zadnjih 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti, in se določi z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu, pri določanju katerih se upoštevajo še delovne izkušnje, dodatna znanja in zmožnosti osebe in možnosti na trgu dela; za brezposelno osebo, ki živi sama v skupnem gospodinjstvu z otrokom, starim do 15 let, za ustrezno zaposlitev šteje zaposlitev na delovnem mestu, ki ni oddaljeno več kot dve uri vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj.
Nadalje ZUTD v 13. členu določa, kaj je primerna zaposlitev; gre za zaposlitev za nedoločen ali določen čas z najmanj polovičnim delovnim časom, na delovnem mestu, ki ni oddaljeno več kot tri ure vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj, ki ustreza vrsti in največ eno raven nižji izobrazbi osebe glede na ustrezno zaposlitev in se določi z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu najkasneje v štirih mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb. Enako kot v primeru ustrezne zaposlitve tudi v tem primeru za brezposelno osebo, ki živi sama v skupnem gospodinjstvu z otrokom, starim do 15 let, za primerno zaposlitev šteje zaposlitev na delovnem mestu, ki ni oddaljeno več kot dve uri vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj. Brezposelni osebi se lahko ponudi primerna zaposlitev po treh mesecih od prijave v evidenco brezposelnih oseb, če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila ta zaposlitev ustrezna.
Nadalje so v 117. členu ZUTD določeni ukrepi in postopki obravnave težje zaposljive osebe prijavljene v evidenci brezposelnih oseb (večje socialne težave, težave z odvisnostjo, težave v duševnem zdravju in podobne težave), tudi z medinstitucionalno obravnavo strokovnjakov ZRSZ, CSD in tudi strokovnjaki s področja težav osebe. Takšna oseba se vpiše v evidenco začasno nezaposljivih oseb in se jo, če je za nastop osebe na trg dela potrebna predhodna pomoč za odpravo socialnih težav oziroma stisk, po dogovoru v zaposlitvenem načrtu, odstopi v obravnavo pristojnemu CSD, ki nato v okviru svojih pristojnosti in mehanizmi osebi nudi različne vrste obravnave in pomoči.
Nenazadnje imajo v procesu zaposlovanja ključno vlogo delodajalci. Po veljavnih določilih 7. člena ZUTD javna objava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela pri ZRSZ ni obvezna. ZRSZ javno objavi prosto delovno mesto oziroma vrste dela in izvede vse potrebne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve na željo delodajalca. To določilo za delodajalce iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države ne velja. Ti morajo pri ZRSZ javno objaviti vsako prosto delovno mesto, razen v primeru izjem od obveznosti javne objave, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Obveznost objave prostega delovnega mesta se s spremembami in dopolnitvami ZUTD-H, ki je v postopku spreminja in dopolnjevanja spreminja, tako, da bodo delodajalci obvezni objaviti vsa prosta delovna mesta.
Analiza predloga in razlogi za njegovo neprimernost:
V predlogu je predlagano, da se s predpisom določi, da CSD obvesti ZRSZ o tem, da je oseba v zadnjih 12 mesecih prejela DSP več kot devetkrat in se jo posledično napoti na vsako prosto delovno mesto ne glede na izobrazbo in je takšno zaposlitev brezposelna oseba, ki je prejemnik DSP dolžna tudi sprejeti.
Sodelovanje med ZRSZ in CSD, pri obravnavi brezposelnih oseb in še zlasti težje zaposljivih oseb prijavljenih v evidenci brezposelnih oseb, ki jim je za ponoven vstop na trg dela potrebna dodatna pomoč je urejeno v ZUTD in se v praksi tudi izvaja, je sestavni del obravnave brezposelnih oseb.
Osebam prijavljenim v evidenci brezposelnih oseb se preko zaposlitvenega načrta, ki je temeljni akt vsake brezposelne osebe določijo zaposlitveni cilji ter tudi oblike in načini pomoči za dosego zaposlitvenega cilja, kamor se uvrščajo vse oblike pomoči, ki jih zavod nudi za ponoven vstop na trg dela. Po drugi strani pa ima ZUTD vse vzvode, da osebo, ki ne izpolnjuje sprejetih obveznosti v zvezi z aktivnim iskanjem zaposlitve, preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, v katero se nato ne more ponovno prijaviti 6 mesecev, če je bil razlog za prenehanje vodenja neizpolnjevanje obveznosti in aktivnosti pri iskanju zaposlitve. ZRSZ napotuje brezposelne osebe na prosta delovna mesta skladno s potrebami in zahtevami delodajalcev in tudi sodeluje pri kadrovanju, kadar delodajalec to želi. Vse aktivnosti ZRSZ redno opravlja v okviru svojih rednih delovnih nalog, vključno s sodelovanjem s CSD pri reševanju težje zaposljivih oziroma osebah, za katere ugotovi, da potrebujejo širšo pomoč za opolnomočenje znanj in veščin za vstop na trg dela. Poleg tega ima ZRSZ oblikovano tudi aktivno politiko zaposlovanja tako, da z ukrepi pomaga pri vključevanju v zaposlitev. Ti ukrepi so namenjeni predvsem dolgotrajno brezposelnim.
ZRSZ v zvezi z napotovanjem na delovna mesta lahko napoti osebe glede na njihov zaposlitveni cilj in ustrezno oziroma primerno zaposlitev, ki jo objavi na zahtevo delodajalca in izvede napotovanje, če delodajalec želi sodelovanje pri iskanju zaposlitve. Ključni dejavnik je torej delodajalec, ki se odloči ali bo iskal delavca preko sistema objave prostega delovnega mesta, ki ga izvaja ZRSZ skladno z določili ZUTD in ne nazadnje bo izmed napotenih delavcev, sam izbral kandidata in se odločil za njegovo zaposlitev. Obravnavani predlog pa bi po drugi strani tudi lahko imel za posledico, da bi se delodajalci pri zaposlovanju odločali za zaposlitev brezposelne osebe z višjo izobrazbo, ostale brezposelne osebe pa bi se težje zaposlile in tako imele manj možnosti za zaposlitev in bi lahko postale dolgotrajno brezposelne.
Opozoriti je potrebno tudi na ustavno ureditev svobode dela, ki se udejanja preko določb 12. in 13. člena ZUTD, saj bi lahko predlagana pobuda Vladi pomenila tudi morebiten prekomeren poseg v pravico do svobode dela iz 49. člena Ustave ali v načelo enakosti iz 14. člena Ustave. Na pozornost in ustrezno ureditev pri tem v postopku sprememb in dopolnitev ZUTD-H opozarja tudi Zakonodajno pravna služba.
ZUTD je kompleksen sistemski zakon, ki ureja na eni strani položaj brezposelnih oseb v odnosu do (ponovnega)vstopa na trg dela, njihove pravice, razmerja do delodajalcev, obveznosti ter dolžnosti, ki jih sprejmejo ob vpisu v evidenco ter sankcije za neizpolnjevanje obveznosti.
Kot navedeno sodelovanje pri strokovni obravnavi brezposelnih oseb med ZRSZ in CSD v praksi že poteka. Ravno tako je urejena izmenjava podatkov med CSD in ZRSZ in je obojestranska. Podatki iz evidenc CSD se vsak dan na ZRSZ prenesejo čez noč. Prenašajo se podatki oziroma informacije o novih odločbah denarne socialne pomoči in spremembah za osebe, ki jih ZRSZ vodi v svojih evidencah. Po drugi strani pa CSD pridobiva podatke iz evidenc ZRSZ v okviru sistema eSociale, ki poteka prek platforme Pladenj, ki ga upravlja ministrstvo za digitalno preobrazbo. Pridobijo jih na klic oziroma takrat, ko po njih poizvedujejo. Posredujejo se podatki o datumu prenehanja delovnega razmerja, prijave na zavod, vrsta evidence v katero je vpisana oseba in datum vpisa, razlog za izpis iz evidence oziroma razlog za prenehanje vodenja v evidenci z datumom pravnomočnosti prenehanja vodenja v evidenci, podatki o izplačilu za osebo in sicer neto dodatek za aktivnost APZ, neto denarna pomoč CSD, neto bolniško nadomestilo, prejemki po 17. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11, 96/12 – ZPIZ-2, 98/14 in 18/21), prenesejo se datumi izplačil in mesečni zneski.
Glede na navedeno menimo, da je z vidika določil ZUTD predlagana ureditev že ustrezno urejena z vidika zaposlovanja, nastopa na trgu dela, dela z dolgotrajno brezposelnimi in osebami z ovirami pri nastopu na trg dela, oziroma je v postopku spreminjana in dopolnjevanja določb ZUTD. Ravno tako izmenjava podatkov s CSD že poteka. Nadalje menimo, da bodo spremembe ZUTD-H, ki so v obravnavi, v smislu predlagane tematike vplivale na širši izbor objavljenih delovnih mest, ki bodo na voljo tudi za kategorije brezposelnih oseb, ki jih navaja predlagatelj. Poudarjamo, da gre pri urejanju pravic in obveznosti brezposelnih oseb za celovito in kompleksno področje, ki je v kontekstu ZUTD ustrezno urejeno. MDDSZ meni tudi, da predlog ne bi doprinesel k urejanju položaja težje zaposljivih oseb prejemnikov DSP.
Iz navedenega torej izhaja, da dodatno urejanje predlagane tematike ni potrebno. Vse zgoraj naštete aktivnosti obravnave brezposelne osebe, težje zaposljive oz. začasno nezaposljive osebe in posredovanja prostih delovnih mest ter napotovanja brezposelnih oseb se v skladu s sprejeto zakonodajo redno izvajajo v praksi, prav tako pa ZRSZ posameznike v primeru neizpolnjevanja obveznosti, prevzetih z vpisom v evidenco brezposelnih oseb in dogovorjenih v zaposlitvenem načrtu, tudi ustrezno sankcionira. V skladu z navedenim predlog ni primeren.