Pokojninska reforma
Pozdravljeni
Predlog pokojninske reforme
Pokojnina? Kaj sploh je pokojnina? Čemu pokojnina služi? Sedaj, ko sprejemamo pokojninsko reformo, so to zelo pomembna vprašanja na katera moramo iskreno odgovoriti, kajti le z jasno opredelitvijo pokojnine bomo lahko sestavili dober pokojninski sistem.
Po mojem prepričanju je pokojnina vir dohodka za čas, ko človek ne more več opravljati dela zaradi starosti. To pomeni, da ko oseba vstopi v pokoj je dejansko nezmožna opravljati redno delo zaradi fizične ali psihične iztrošenosti. Če se odločimo za tako strog pogoj upokojitve potem se ne bi dogajalo to kar se dogaja v sedanjem sistemu, primer ko sveži upokojenci, ki so opravljali predvsem fizična dela še veselo smučajo, tečejo maratone in podobne aktivnosti, ki nakazujejo, da je oseba dejansko še vedno sposobna delati.
Če postavimo čas upokojitve osebe glede na njegovo sposobnost dela je potrebno to urediti v nek sistem, ki bo to pravično zagotavljal. Sistem lahko razdelimo v tri stopnje, ki zagotavljajo pravičnost in stabilnost pokojninske blagajne.
Prva stopnja sistema deluje že na samem delovnem mestu posameznika. To pomeni, da morajo delovna mesta omogočati posamezniku, da si bo želel delati dalj časa in bo res zapustil delovno mesto, ko ne bo več sposoben delati. Če bi bila delovna mesta res tako dobra bi si posamezniki želeli ostati dalj časa in pokojninski sitem bi deloval odlično. Ker pa vsi vemo, da se to ne bo zgodilo ne na strani delodajalcev ne na strani ljudi (vsi si želijo čim prej v pokoj) je potrebno uvesti drugo stopnjo sistema.
Druga stopnja sistema izračunava t.i. faktor iztrošenosti posameznega delavca. Faktor iztrošenosti je neka številska vrednost, ki predstavlja sposobnost delavca za delo. Izračunava se na podlagi delovne dobe, tipa delovnega mesta (za težje delavno mesto višji faktor), bolniških itd. Nižja kot je vrednost faktorja bolj je delavec sposoben delati in obratno višja kot je njegova vrednost manj je delavec sposoben delati . Ta faktor omogoča razvrstitev delavcev v nek seznam za upokojitev, kjer so na vrhu seznama delavci z najvišjim faktorjem in na dnu delavci z najnižjim. Naslednji korak je odločitev praga upokojitve. Ta prag pa določa tretji del sistema.
Tretji del sistema določa prag upokojitve to pomeni, da določa višino faktorja iztrošenosti , ki ga mora delavec doseči, da se lahko upokoji. Prag upokojitve je spremenljiv, kar omogoča nadzor dotoka upokojencev in s tem omogoča stabilnost pokojninske blagajne. Predlagam določanje tega praga na podlagi razmerja med številom upokojencev in številom delavcev. Včasih je bilo razmerje upokojenci delavci 1:3 to pomeni, da so delali trije delavci za enega upokojenca, medtem, ko je danes razmerje bistveno slabše in ogroža stabilnost pokojninske blagajne. Predpostavimo , da je za stabilnost pokojninske blagajne potrebno razmerje 3:1 to bi pomenilo, da se prag upokojitve prilagaja tako, da je to razmerje zagotovljeno. Če je premalo upokojencev se prag spusti če pa je preveč upokojencev se prag dvigne. Za današnji čas to definitivno pomeni dvig praga saj je razmerje slabo in ogroža pokojninsko blagajno.
Višina pokojine bi se določala relativno. Vsi prispevki, ki jih mesečno vplačuje trenutna generacija zaposlenih bi predstavljali neko količino denarja, ki jo je potrebno vsak mesec razdeliti med upokojence. Denar bi se razdelil med upokojnece na sledeči način. Vsak upokojenec, ki je vplačeval prispevke v svojem delovnem obdobju je s tem vplačal določeno količno denarja. Ko seštejmo vse te prispevke od vseh upokojencev lahko določimo kolikšen delež predstavljajo prispevki enega upokojnca glede na celotno maso vplačanih prispevkov. To razmerje bi nato določalo kolikšen delež denarja, ki ga vplačujejo zaposleni s svojimi prispevki, dobi posamezen upokojenec. Če se gremo socilano državo lahko določimo minimalno pokojnino vso razliko, ki nastane pa proporcionalno pokrijejo upokojneci z višjo pokojnino od minimalne. Ker bi bilo razmerje upokojenci delavci enako in ker je dotok denarja odvisen od trenutnih plač delavcev bi bile pokojnine že avtomatsko usklajene z rastjo plač. Sistem je zelo stabilen saj je odvisen od trenutnih gospodarskih razmer kar pomeni, da če gre gospodarstvu slabo gre vsem slabše in obratno kadar gospodarstvo cveti se to pozna vsem v denarnici.
Predlog je samo osnutek vendar sem po mojem mnenju podal predlog, ki v osnovi zagotavlja stabilnost pokojninske blagajne saj omogoča reguliranje števila upokojencev, kar je v današnjem času izrednega pomena saj se gospodarske razmere hitro spreminjajo. S pravično določitvijo faktorja iztrošenosti pa zagotavlja tudi pravično upokojevanje.
LP Marko
www.rtvslo.si/slovenija/pokojninska-reforma-neuradno-prinasa-tudi-zimski-dodatek-za-upokojence-kovac-reforma-je-majhna/740591
Neuradno je znana pokojninska reforma. Spremenile bi se starostne meje, izračunsko obdobje bi se podaljšalo. Višji bo odmerni odstotek, prispevne stopnje bodo ostale enake. "Reforma je majhna, najbrž je ne bomo niti opazili," meni ekonomist Bogomir Kovač.
Po neuradnih informacijah naj bi se po novi pokojninski zakonodaji v skladu s predlaganimi spremembami upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala s 60 na 62 let za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa oz. s 65 na 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe. Zadnje leto prehodnega obdobja bi bilo leto 2034.
Starostna meja bi se lahko znižala zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, služenja obveznega vojaškega roka in vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 20. letom starosti.
Za izračun pokojninske osnove bi po prehodnem obdobju, ki bi se začelo leta 2028, od leta 2035 naprej upoštevali 40 let zavarovanja. Pet najmanj ugodnih let za zavarovanca pa bi izločili.
Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe naj bi se z zdajšnjih 63,5 odstotka po prehodnem obdobju zvišal na 70 odstotkov. Glede prispevnih stopenj naj ne bi bilo nobenih sprememb.
Mala pokojninska reforma
Ekonomist Bogomir Kovač je novo pokojninsko zakonodajo v Odmevih ocenil kot majhno reformo, ki morda ne bo niti opazna. Po njegovem mnenju se nista spremenili dve, po njegovem mnenju bistveni stvari, in sicer število let pri samem upokojevanju in prispevne stopnje.
"Zgodba je takšna, da bi morali upokojitveno starost vezati na dolgost življenja, se pravi z nekim, lahko bi rekli, algoritmom. Demografska statistika je tista, ki je daleč najbolj zanesljiva in znotraj katere nam v tem hipu že zdavnaj tiktaka ura. V Sloveniji imamo v bistvu že dolga desetletja negativne trende, v lanskem letu 17 tisoč otrok, potrebovali bi jih od 28 do 32 tisoč. Kar pomeni, da nam že danes pravzaprav trendi kažejo, da bomo na tem področju morali nekaj storiti. Enako je s prispevnimi stopnjami, kajti razmerje v prihodnosti se bo z demografsko sliko samo še poslabševalo med aktivnimi, ki vplačujejo, in med tistimi, ki so na drugi strani. Tako da je to neki konsenz, ki bi ga morali pravzaprav vsi partnerji dodobra razumeti in ga tudi čim hitreje udejanjiti z neko tehnično rešitvijo, ki ne bo vsakih nekaj let postavljala vprašanj, koliko je tista starost, koliko je prispevna stopnja," je pojasnil Kovač, ki meni, da bi morala biti pokojninska reforma vezana na demografske spremembe, ki so zelo predvidljive v prihodnjih desetletjih.
Z novo pokojninsko zakonodajo naj bi se odmerni odstotek za pokojnine zvišal, kar je po mnenju Kovača sicer dobro za politično propagando, če se spreminja s 63,5 na 70 odstotkov. Vendar se bo spremenila osnova za odmerni odstotek na 40 let, minus pet najbolj neugodnih let.
"Poleg tega imamo tudi drugačno določilo, kako bomo revalorizirali to osnovo, se pravi razmerje med plačami in inflacijsko stopnjo je tudi spremenjeno. Tako da danes glede na makroekonomska gibanja čez pet, deset let pravzaprav ne moremo natančno ugotoviti, ali bodo upokojenci takrat na boljšem ali na slabšem," je še pojasnil Kovač.
Zimski dodatek za vse upokojence
Med novostmi, ki so jih na zadnjih pogajanjih socialnih partnerjev o pokojninski zakonodaji predlagali na vladni strani, je nov sistemski dodatek za upokojence, t. i. zimski dodatek, je poročala novinarka Radia Slovenija Urška Valjavec.
Neuradno naj bi zimski dodatek še letos ali najpozneje na začetku prihodnjega leta prejeli vsi upokojenci. Zaradi prehodnega obdobja naj bi se zneski po letih izplačevali v različnih zneskih. Gibali naj bi se od 150 do 250 evrov. Socialni partnerji naj bi se dogovorili, da bi se v prihodnjih petih letih lahko na novo odpirala vprašanja, povezana s pravicami že upokojenih.
Zimski dodatek, ki ga je pred pogajalci v zadnjem hipu predstavila vladna stran, je neke vrste kompenzacija. Za upokojence se spreminjajo in po njihovem mnenju tudi slabšajo pogoji glede usklajevanja pokojnin. Z novim dodatkom naj bi se pokojnine nekoliko izboljšale. Da res je, gre za bonus, pravi predsednica sindikata upokojencev Francka Četkovič: "Gre za nekakšno tableto pomiritve, ki deluje in ne deluje."
"Mislim, da s tem ne bomo ogrozili pokojninske blagajne," dodaja podpredsednik ZDUS-a Stanko Kranvogel. Tudi v ZDUS-u so se zavzemali za uzakonitev zimskega dodatka. Veljala bi enaka pravila, kot veljajo za izplačilo letnega dodatka, saj je položaj nekaterih starejših izjemno slab.
"Če je zajamčena pokojnina, mislim, da je 768 evrov, prag revščine pa na 900 evrov, veste, kje smo. Če si človek s 40 leti dela ne zasluži vsaj pokojnine, ki je nekoliko višja od praga revščine, je praktično to sramota za državo," pravi Kranvogel.
Za že upokojene je pomembno tudi, kakšen bo končni dogovor glede letnega dodatka in usklajevanja pokojnin, ki naj bi se do leta 2039 z zdajšnjega razmerja, ko se pri izračunu upošteva 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov inflacije spremenil v razmerje 20:80. "Mislim, da tukaj moramo vztrajati, da formula ostane nespremenjena," še poudarja Kranvogel.
OZS bo, če ne bo dodatnih obremenitev, pokojninsko reformo podprl
Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je na seji, ki se je je udeležil tudi minister za delo Luka Mesec, vnovič opozoril, da se v okviru pokojninske reforme ne smejo povišati prispevne stopnje in da vključitev v drugi steber ne sme biti obvezna. OZS bo, če ne bo dodatnih obremenitev, zastavljeno reformo podprl.
"V OZS-ju smo že od samega začetka odločno nasprotovali dodatnim obremenitvam, ki bi jih lahko prinesla pokojninska reforma. Že ob napovedi poviševanja prispevnih stopenj smo imeli pomisleke. Verjamem, da je prevladal razum in da bomo našli rešitev, s katero delodajalci nimamo težav," je na seji dejal predsednik zbornice Blaž Cvar.
Prispevne stopnje morajo po njegovih besedah, ostati takšne, kot so. Plače so v Sloveniji že zdaj nadpovprečno obremenjene, na kar da nas opozarja tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). "Poleg tega pa je tudi vlada napovedala, da bo sledila cilju razbremenitve plač. Za samostojne podjetnike prav tako ne sme biti povišanj, nasprotujemo pa tudi uvedbi obveznega drugega stebra," je dodal Cvar.
Da, kot kaže, ne bo višanja prispevnih stopenj, tudi pri samostojnih podjetnikih ne, je bil zadovoljen tudi generalni direktor OZS-ja Danijel Lamperger. "Smiselno pa bi bilo razmisliti, da se mikropodjetja z enim ali dvema zaposlenima izpustijo tudi iz vključitve v drugi steber, ki je sicer prostovoljna, saj bi bilo to zanje birokratsko preveč zapleteno," je menil.
Minister za delo je opomnil, da Slovenija pokojninsko reformo potrebuje predvsem zaradi staranja prebivalstva. "Razmerje med upokojenci in aktivno populacijo se zelo spreminja. Čez od 25 do 30 let bomo morali za pokojnine odšteti približno 16 odstotkov bruto domačega proizvoda, zdaj odštejemo približno 10 odstotkov. Reforma je zapisana tudi v načrtu za rast in odpornost," je pojasnil. Trenutni osnutek reforme je po njegovi oceni najboljše, kar se v danih okoliščinah da narediti.
www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/pokojninska-reforma-po-novem-bomo-delali-do-67-leta/
/.../ Vendar pa so delodajalci temu ves čas nasprotovali, saj menijo, da je gospodarstvo že preobremenjeno. Po neuradnih informacijah vlada ni podprla sprememb prispevnih stopenj, kar pomeni, da bo sistem ostal nespremenjen. /.../
Mimogrede pa se dogaja tole:
cekin.si/zaposlitev/zaposleni/bozicnice-bodo-vecinoma-visje-kot-lani.html
Kdo koga tu vleče za nos!?
www.24ur.com/novice/slovenija/bomo-po-novi-pokojninski-reformi-morali-delati-dlje.html
Bomo po novi pokojninski reformi, ki jo namerava vlada sprejeti prihodnji mesec, morali delati dlje? Premier Golob je napovedal, da delovne dobe ne bodo podaljševali in da ta ostaja 40 let. Pa je to sploh mogoče? Kot je znano, se bo zagotovo spremenil kriterij za starostno upokojitev, ki trenutno znaša 60 let oziroma 65 za tiste, ki imajo vsaj 15 let delovne dobe. Socialni partnerji v strogi tajnosti pravkar usklajujejo še zadnje podrobnosti, ki bodo predvidoma znane do konca tega tedna.
svet24.si/novice/upokojenci/pokojnina-oskrba-varstvo-obcine-1803079
www.delo.si/novice/slovenija/pokojninska-reforma-spreminjajo-se-domala-vsi-glavni-parametri
svet24.si/clanek/novice/slovenija/6755df9a7a772/pokojnine-2025-zpiz
cekin.si/upokojitev/pokojnine/pokojninski-sistem-kje-smo-in-kaj-prinasa-leto-2025.html
V letu 2024 so bili sprejeti spremembe in ukrepi, ki so vplivali na višino pokojnin in socialno varnost upokojencev. Hkrati so že predlogi in načrti za leto 2025, vključno z uskladitvijo pokojnin in pokojninsko reformo, ki jo v ZDUS kritično ocenjujejo. Poudarjajo, da reforme ne naslavljajo dovolj potreb najranljivejših ter pozivajo k pravičnejšim in dolgoročno vzdržnim rešitvam.
svet24.si/clanek/novice/slovenija/6746f6a7b102e/racunsko-sodisce-zpizu-izreklo-mnenje-s-pridrzkom-glede-lanskega-poslovanja
www.zurnal24.si/slovenija/upokojenci-ogorceni-s-cim-smo-si-to-zasluzili-432960
search.app
tednik.svet24.si/sport/40939-sindikat-upokojencev-zagotovljena-pokojnina-903-evre
Sindikat upokojencev Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije deluje že več kot 30 let. Kot pravi zdajšnja predsednica tega sindikata Frančiška Četković, so se že njeni predhodniki zavedali, da pridobljene pravice ne bodo večne, da se je zanje treba kar naprej bojevati, ker odgovorni v državi radi pozabljajo nanje.
eregion.eu/eseniors-55-network/
moja-dolenjska.si/zvone-cernac-upokojence-se-naj-ne-obremenjuje-z-novim-davkom-za-dolgotrajno-oskrbo/
Kako so sedaj glasni.
Ko so vladali pa se niso zmenili za upokojence in nam vedno jemali.
Še danes prisilno upokojeni po ZUJF-u niso dobili tistega, kar so jim vzeli. Vsako stvar minirajo in veselo lažejo
siol.net/novice/posel-danes/joc-pececnik-ostaja-na-celu-sbc-644451
"Fokus kluba v mojem naslednjem mandatu bo na plačah in davkih. Če smo konkretni, na slovenski družini," so Pečečnika v sporočilu za javnost citirali v SBC. Analitiki združenja so namreč, tako je povedal Pečečnik, ugotovili, da velik del slovenskih družin mesečno zasluži okoli 2.400 evrov neto, za življenje pa bi potrebovale 4.300 evrov.
"To je velik razkorak. Država družinam jemlje preveč in bi morala biti racionalnejša. Prizadevali si bomo, da bodo družine živele bolje," je dejal Pečečnik.
Koliko pa "zaslužijo" in plačajo davka državi upokojenci?! Ta problematika ima zelo malo pozornosti. Upam, da bo zajeta v nastajočem memorandumu ZDUS?
www.delo.si/novice/slovenija/studenti-prispevali-v-pokojninsko-blagajno-84-milijonov
Navedeni podatki so v konkretnem primeru sistematčno pregledno prikazani. Razlike med državami glede plače, višine pokojnine, razmerju plače in pokojnine ter pogojev upokojitve pa seveda so.
si.bloombergadria.com/ostalo/splosno/65856/avstrijci-v-pokoj-prej-in-z-obcutno-visjo-pokojnino/news/
www.slovenskenovice.si/kolumne/kolumna-mateja-lahovnika-pokojnine-in-reforma/
www.24ur.com/novice/slovenija/redna-upokojitev-pri-40-letih-zavarovalne-dobe-in-60-letih-starosti.html
Vladna stran je s socialnimi partnerji neformalno začela pogovore o izhodiščih za pokojninsko reformo. Z njo želi zagotoviti vzdržnost pokojninskega sistema in blaginjo upokojencev ter povrniti zaupanje v pokojninski sistem. Zagotavlja, da bo za upokojitev zadostovalo 40 let zavarovalne dobe in do leta 2028 60 let starosti, so dejali po pogovoru.
www.delo.si/novice/slovenija/zdravstveno-stanje-je-glavni-razlog-za-upokojitev/
Zdravstveno stanje je glavni razlog za upokojitev
Delodajalci in organizatorji dela se bodo morali naučiti veščin upravljanja s starejšimi delavci.
V nadaljevanju preberite:
Takoj ko bo vlada sprejela izhodišča za reformo pokojninskega sistema, kar naj bi se po predvidevanjih zgodilo do konca tega meseca, bodo k pogajalski mizi povabljeni vsi, ki so bili na predstavitvi izhodišč za to reformo 13. julija lani, je na pomisleke sindikatov, da bo zaradi zamujanja trpel socialni dialog, tudi zaradi časovnega pritiska, odgovoril Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialno zadeve in enake možnosti.
Po načrtu za okrevanje in odpornost bi morala vlada sprejeti zakon do polovice tega leta, v parlamentu pa bi moral biti sprejet do konca leta in začeti veljati v letu 2025.
Konec lanskega leta so v ZSSS v širši javnosti izvedli spletno anketo, v kateri je sodelovalo 2160 delovno aktivnih ter 426 upokojencev. Po mnenju 74 odstotkov anketiranih bi temeljna cilja pokojninske reforme morala biti višje neto pokojnine in izboljšanje socialne varnosti upokojencev, na tretjem mestu pa je vzdržnost pokojninskega sistema, tako je menilo 43 odstotkov vprašanih.
Anketiranci so bili enotni v tem, da je 40 let pokojninske dobe edini pravični upokojitveni pogoj, stiska zaradi poslabšanega zdravja pa je ključni in temeljni razlog, da hitijo v upokojitev takoj ob izpolnitvi pogojev. S starostjo in poslabšanjem zdravja je namreč izpolnjevanje delovnih nalog vse težje, povečujejo se psihični, fizični napor in stres. Prav tako ocenjujejo, da bi starejši lažje zdržali do upokojitve, če bi imeli na voljo prilagoditve delovnega časa in delovnega mesta, kot so na primer možnost krajšega delovnega časa, zmanjšanje norme in delovnih obremenitev.
Preldagatelj je spregledal oceno tveganja. Ta ocena bi se morala narediti strokovno. Pri tem bi morala sodelovati medicina dela. Vendar tukaj se pojavi problem, kateremu se reče konflikt interesov in prikrivanje dejanskega stanja.
TAko bi morala biti delovna mesta strokovno ocenjena in obremenitve ter škodljivi vplivi na delovnem mestu ocenjeni. Dogaja pa se, da se delovna mesta ocenijo in napišejo od oka in takšne podatke ima podjetje samo za inšpekcijo dela.
Že sam pisec predloga je najverjetneje spregledal to dejstvo. TAko bi na točki ocenili vsa delovna mesta in jih razporedili v kategorije.
ŽAl pa nekateri upokojenci, ki so delali v pisarnah imajo še energije za več kot 10 let dela tdi fizičnega.
Za pokojninsko varčevanje pa takoj uvesti račune, ki se bodo evidetirai na osebo oziroma zavarovanca. TAko bo vsak vedel koliko je privarčeval. Sedaj pa se gremo neko lažno solidarnost, kjer upokojenci žalijo mlade generacije, da so lenuhi, kar pa ni na mestu. Samo poglejmo malo izjave in kaj se dogaja.
Tukaj je že sedanja pokojninska zakonodaja vredu sami izpiliti in dovršiti jo je potrebno od 30 do 110 člena.
Ne morem se odločiti, ali je ta predlog komično ali tragično zanič.
1) Nesposobnost za fizično delo ne more biti pogoj za upokojitev. Intelektualci lahko na enaki osnovi trdimo, da mora biti pogoj za upokojitev nesposobnost za mentalno delo. Skratka, ni objektivno izvedljivo.
2) Druga stopnja sistema je spet neizvedljiva. Faktor iztrošenosti je nemogoče določiti, saj bo npr. pravnik, borzni posrednik ali prevajalec iztrošen na popolnoma drugačen način kot zidar, pleskar ali kuhar. Intelektualne in fizične iztrošenosti pač ne gre primerjati in arbitrarno določati, katera je "hujša".
3) Sicer je moji generaciji že dolgo jasno, da upokojitve v stilu sedanih upokojencev ne bomo nikoli dočakali, niti podrazno pa ne mislim(o) podpirati penzionistov, ki si za časa delovne aktivnosti niso uspeli ustvariti dovolj prihrankov, naložb ipd., da bi lahko preživeli sami. Pijavke proračuna, ki se vse življenje zanašajo na to, da bo nekoč za njih poskrbela država, si ne zaslužijo niti centa. Edino opravičilo je, če so res velik del življenja preživeli v socializmu, kjer je to bilo normalno. Kdorkoli pa je rojen po letu 1960 pa živi v kapitalističnih časih že dovolj dolgo, da si ne bi smel delati utvar.
Ta predlog je spisan z vidika sedanjega ali zelo v kratkem postajajočega penzionista, ki gleda le na svojo lastno rit. Ne vem, od kje vam ideja, da bomo jaz in moja generacija delali toliko dalj časa le zato, ker je vaša generacija zapufala državo in jo postavila na rob bankrota. Tako kot bom moral zase poskrbeti jaz, pa dajte še vi. Saj ste že velik fantek. Če pa v celem, sklepam da v primerjavi z mano relativno dolgem, življenju niste uspeli z denarjem upravljati dovolj dobro, da bi vam sedaj ne bilo treba skrbeti za prihodke po upokojitvi, pa je to vaš problem, ki ga ne poskušajte prelagati na nas.
Se popolnoma strinjam! Ampek ne s predlogom, temveč s komentarjem benF86!
Predlog je taka kozlarija, da je še svet ni videl. Ne bi se pa čudil, če bi kaj takega prišlo z našega parlamenta...
Živjo
Moram prav po alinejah odgovorit:
1) Kje piše nesposobnost za fizično delo?
2)Faktor iztrošenosti se da določiti, težko vendar bi se ga dalo (kako pa določajo dolžino dopustov?) pa tudi če ga ne določimo bolj važen je 3ji del sistema. Faktor določa samo vrstni red v čakalnici za pokojnino.
3)Upokojitveni sistem je medgeneracijska pogodba, kjer delavci plačujejo penzioniste, in nato bodo ti delavci prejemali pokojnine od naslednje generacije. In nekje je bilo treba začeti izvajanje tega sistema (robni pogoj), kar pomeni da generacija, ki je prva prejemala pokojnine za tekom svojega delovnega obdobja ni plačevala prispevkov.
4)Hotel sem poudariti, da v današnjem svetu dinamičnega gospodarstva, absolutno določanje pokojninkega praga ni mogoče in je potrebno uvesti relativno metodo, ki bi se uspešno prilagajala novemu svetu.
5)Star sem 25 :)
LP Marko
Odloči se, ali smo kapitalistična država, ki se je včasih imenovala kraljevina, ali pa smo socialna država. Tvoj predlog smrdi na tiste čase...Ni vsak človek sposoben poskrbeti zase, ampak zanj mora poskrbeti družba. Pa saj človek vendar ni stroj, ki bi mu lahko menjal vse rezervne dele in ga na novo pognal.
Živjo Katja
Ne razumem zakaj bi ne bili socialna država po tem predlogu saj faktor iztrošenosti ocenjuje človekovo sposobnost za delo. V kolikor je nekdo nesposoben oz. invaliden ali kaj podobnega ima pač visok faktor kljub temu, da je dosti mlajši. Ta faktor je predmet socialnega dialoga in njegova določitev mora biti premišljna in pravična.
LPM
Ukvarjamo se s kratkočasnimi predlogi, predlagati bi se moralo, da se slovenska min. pokojnina zviša toliko, da bo lahko upokojenec živel kot človek!
Ukvarjamo se s kratkočasnimi predlogi, predlagati bi se moralo, da se slovenska min. pokojnina zviša toliko, da bo lahko upokojenec živel kot človek!
Ukvarjamo se s kratkočasnimi predlogi, predlagati bi se moralo, da se slovenska min. pokojnina zviša toliko, da bo lahko upokojenec živel kot človek!
Ukvarjamo se s kratkočasnimi predlogi, predlagati bi se moralo, da se slovenska min. pokojnina zviša toliko, da bo lahko upokojenec živel kot človek!
1) Če je kot primer aktivnosti upokojencev, ki naj bi pričala o njihovi očitni (ne)sposobnosti za delo, navedena vrsta športnih dejavnosti, menim, da je popolnoma legitimno sklepati, da se govori (tudi/predvsem) o sposobnosti za fizično delo.
2) Ne vem, kako določajo dolžino dopustov, faktorja iztrošenosti pa objektivno ni mogoče določiti, razen če bomo to počeli za vsak poklic, morda celo za vsak poklic v vsakem podjetju posebej. Torej ja, tehnično gledano določitev je mogoča, ni pa realno izvedljiva.
3) Mi, da bomo prejemali pokojnine? Po mojem mnenju je to zelo optimistična trditev. Preden bo naša generacija prilezla do pokojninske starosti, bo spodnja meja za upokojitev premaknjena že krepko nad pričakovano življenjsko dobo vsaj moških, verjetneje pa vseh, upadanje vrednosti denarja pa bo pripeljala do tega, da bomo prejemali kvečjemu žepnino, ne pa pokojnine ... vsaj če se bo vse tako nadaljevalo.
4) Strinjam se, da absolutni pokojninski prag nima nobene realne osnove. Nisem proti spremembi sistema, le predlagani način se mi ne zdi pravilen.
5) Tu pa sem se malo urezal xD Dejansko nisem še slišal nikogar iz svoje generacije, ki bi resnično verjel, da bo nekoč šel v pokoj.
LP,
Ben