8. 8. 2023
Odziv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo
Predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Pri števcih električne energije obstajata dva načina merjenja energije glede na smer pretoka. Starejši način je vektorski način, kjer smer električne energije (A+ ali A-) definira rezultanta vseh treh vektorjev moči. Če ta sega v R+, se ta rezultanta energije beleži v registre A+ oziroma A-, če ta sega v R- oziroma negativno smer. To je tako imenovani princip elektromehanskega indukcijskega ali kot mu nekateri glede fizikalnih lastnosti pravijo tudi elektromotornega števca, kjer posamezni vrtilni momenti elektromagnetov treh faz delujejo na skupni rotor – aluminijasti disk. Pri tem starejšem načinu ni možno ugotavljati porabe energije in moči ločeno po fazah.
Drugi način, ki je možen zgolj pri statičnih števcih in ga je večina evropskih držav prevzela ob prehodu iz klasičnega v napredni merilni sistem, pa je aritmetični način merjenja, kjer se smer energije ugotavlja za vsako fazo posebej. V Sloveniji je za NMS predpisan aritmetični način merjenja, ki zagotavlja potrebne podatke za učinkovitejšo načrtovanje, upravljanje in vzdrževanje omrežij ter spremljanje osnovnih parametrov kvalitete napajanja( tudi napetosti).
Vektorski način se je pri enostavnih elektronskih števcih zaradi njihovega malega deleža napram indukcijskim uporabljal v Nemčiji. Verjetno je še danes tako, saj množične uvedbe naprednih števcev pri njih še ni.
Pri trifaznih statičnih števcih v Sloveniji je zahtevana aritmetična metoda registracije električne energije in moči. Pri aritmetični registraciji trifazni števec istočasno beleži izmerjene količine v registre prejete in oddane energije in moči v primeru, da je v eni izmed faz tudi oddaja energije in moči. Za lažje razumevanje načina registracije je podan spodnji primer:
- V fazi L1 je odjem energije iz omrežja A1+;
- V fazi L2 je priključena fotonapetostna naprava, zato je v tej fazi oddaja viškov
- V fazi L3 je odjem energije iz omrežja A3+;
Števec tako mora istočasno beležiti energijo v registre prejete in oddane energije.
- Odjem iz omrežja: A+ (OBIS; 1.0.1.8.0) = (A1+)+(A3+)
- Oddaja v omrežje: A- (OBIS; 1.0.2.8.0) = A2 -
Vsi števci v okviru Naprednega merilnega sistema v Sloveniji delujejo na tak način.
Po drugi strani pa zapisano ne pomeni, da lahko odjemalec s trifaznim priključkom priključi tri enofazne balkonske elektrarne po 800W, vsako na svojo fazo. Funkcija omejevanja moči (toka) glede na priključno moč PPM namreč deluje tako po fazah (tokovih) kot po vsoti moči v vseh treh fazah.
Omejitev oddaje za vtične proizvodne naprave na OVE je postavljena na 600 W, med ostalim tudi zaradi varnostnih omejitev v električni instalaciji znotraj stanovanja ali hiše, kjer je priključna naprava. Te varnostne omejitve se nanašajo na vsako fazo posebej, zato ni mogoče dopustiti, na primer, da se v dveh fazah porablja po 500W, v eni pa proizvaja 1600W. Če bi omejitve nastavili na vsoto faz, bi števec ugotovil oddajo v višini 600 W (1600-500-500) in omejitev ne bi bila prekoračena. A v resnici bi na notranji instalaciji lahko nastopila preobremenitev, ki je varovalke ne bi izklopile. Eden najpogostejših vzrokov za požar v Sloveniji je napaka na električni instalaciji.
Podobno velja pri povzročanju prenapetosti v nizkonapetostnem omrežju, ki ga lahko povzroči hkratna oddaja v omrežje več takšnih priključnih naprav. Povečevanje oddaje v omrežje v eni fazi na račun porabe v drugih fazah bi lahko v eni fazi povzročilo nedopustno višanje napetosti, hkratni odjem v drugih fazah pa na dvig napetosti v tej fazi nima vpliva.
Zato je omejitev postavljena tako nizko, kot je postavljena. V primeru želje po močnejši napravi sta nujna analiza omrežja in soglasje operaterja.
S temi balkonskimi "elektrarnami" ne ustvariš nič omembe vredne eneregije.
Glede na ceno tega se ti ne povrne skoraj nikoli.
Samo občutek, da imaš zastonj energijo.
Nateg, da nekdo služi s tem, ko jih prodaja.
Podan je konkreten in zelo odkrit odgovor. Vtične naprave za proizvodnjo električne energije ne dajejo energije, s katero bi lahko upravljali. Njihova uvedba je politična odločitev pod pritiskom EU. S stališča posameznega odjemalca je to možnost, da zniža račun za elektriko. Ekonomski izračun je težko pozitiven. Finančni tok, ki ga povzroča nakup in instalacija omogočajo poslovanje dobaviteljev z dobrim dobičkom.
Daje majhen prispevek k bilanci zelene energije (EU!) in rahlo draži elektriko. Ker so moči tako majhne so motnje obvladljive.
Kot kaže veste, da vaš števec ne sešteva moči po fazah preden gre na številčnice. Ali veste tudi, kakšno je splošno stanje, pri drugih operaterjih?
Ja treba je zboljšat tudi električno omrežje. In začeti tudi investirat v fuzijsko elektrarno ki deluje preko zlivanja helija v vodik oz ionizacija.
Hmmmmm, le zakaj denar metati za neko balkonsko zadevo, ki je brez učinka.
Biznis za proizvajalca teh panelov.
Se strinjam s predlogom in predlagam, da se pravilnik dopolni z [ na priključeno fazo] 600W (1x 600W ali pa 3 x 600W).
600w bi moralo bit po fazi!
Saldiranje je absolutna nuje za vse trifazne števce. Urejeno mora bit da se poračuna iz omrežja pridobljena energija z energijo iz male balkonske elektrarne, ne glede na kateri fazi je priklop elektrarne. Če merilno mest z 3 F priključkom porabi kar MBE proizvede se mora to pokompenzirat po fazah. Itak imajo tudi druge članice EU saldiranje po fazah že uveljavljeno, tako da to ne bi bil nek unikum.
Pri sedanjem srednjenapetostnem omrežju ni povratnega toka energije. Omrežje, ki bo to omogočalo pa je treba šele zgraditi. Od sedanjega so uporabne bolj ali manj samo žice.
Vsa lokalna proizvodnja se mora porabiti znotraj nizkonapetostnega omrežja ene točke - transformatorja. Sončne elektrarne kaj slabo podpirajo tako možnost, saj je proizvodnja naključna in vezana na sočasno lokalno porabo, obenem pa se energija nikjer ne shranjuje in se morajo viški porabe pokrivati iz omrežja, kar ustvarja probleme pri regulaciji in potencialno nestabilno omrežje. Posledično nihče ne svetuje da postaviš sončno elektrarno za polnjenje avta brez zajetne baterije. Šele ta omogoča, da energijo, pridobljeno od sonca (takrat ko jo lahko) porabiš za polnjenje avta (takrat ko je ta v garaži). Investicija v baterijo je lahko večja, kot v sončne panele.
Politika diktira smernice, ki stroki narekujejo razvoj v prihodnosti. Kakšne pa bodo vmesne bilance pa ne vemo. Nekateri so za novo nuklearko, pa precej večjo od te v Krškem. Le kam bomo spravili odpadke?
Tudi v sedanjem omrežju gre lahko energija v obe smeri. Vsaj na eni TP postaji Elektra Ljubljane je moč tudi negativna, torej pretok energije iz NN proti SN. Ista TP je v špicah tudi preobremenjena v pozitivno smer. Tako je na SLO-PV povedal (in pokazal na grafih) njihov predstavnik.
prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/174962131
Števci omogočajo saldiranje porabe/proizvodnje vendar možnost ni programsko vklopljena...
"da bi se tudi pri nas uredilo tako kot v nekaterih državah EU, da ti zna števec sam saldirat porabo": Pa razen Slovenija sploh je še kaka država, ki sprotnega stanja po fazah pri trifaznih števcih ne saldira?
In ne vem zakaj je moč omejena na 600 W- ali ima kdo kakršnokoli razlago ali je to samo konstrukt elektra.
Moč 600W zato da ni naenkrat prevelik šus v elektro sistem, sem mal računal pa se investicija ne splača, ker nimam nobenega velikega porabnika, ko kuham tisto uro pa to na koncu meseca ne prinese finančnega učinka nasproti investicije ki je ocenjena med 1.000 in 1.500 € moč 600W. Pri nas smo proti taki investiciji.
Ne 600W omejitev ni zaradi "šusa", ampak zaradi rezerve, ki ga imajo žice glede na varovalko. Pri 10A varovalki in 1,5mm* žici (normalna obremenitev je lahko 13A braz rezerve) je lahko poraba iz omrežja 10A+3A balkonske še vedno v normalnih mejah za 1,5mm*. Tudi če maš 13A varovalko si še na sigurni strani z rezervo. Pri 16A varovalki maš pa 2,5mm* žice tam je pa še več rezerve. Varovalke so za varovanje žic in ne naprav. Na kratko gre se zato da ne preobremeniš napeljave. A tistih 800W, kar je tudi predlog v EU, je tudi še v mejah.
Hvala za info, ko sem računal in pregledoval doma kaj mi laufa sem ugotovil da v fazi dopoldanskega mirovanja mi ne dela niti 200W porabe elektrike na uro, izjema je poleti 500W zaradi stalnega porabnika. Povprečno porabim na letni ravni v fazi mirovanja po 350W, sonce v Ljubljani pa sije cca. 1.200 ur, kar je prihranka 93,00€, se pravi da se investicija povrne v cca. 10 letih. Vendar to so 100% idealni pogoji, ki pa jih doma spet ne morem izvesti in upam da se med tem časom obratovanja nič ne pokvari. višek elektrike dam brezplačno v omrežje, ki ga elektro podjetje naprej proda mojemu sosedu, nimam nič proti ko sem sam a če bi bilo nas 300.000 takih bi elektro golob imel konec leta zaradi nas brezplačnih investitorjev do elektrogospodarstva kar nekaj pokazat v pozitivni bilanci.
Po mojem je tehtnejši razlog to, da ni preveč nekontrolirane proizvodnje, vemo namreč, da ponekod zavračajo soglasja, ker ni razpoložljive kapacitete.