1. 6. 2011
Odziv Ministrstva za kulturo
Države osebam, ki s svojimi dosežki pomembno prispevajo k njenemu razvoju, priznavajo določene ugodnosti, saj gre za domnevo, da te osebe ne izpolnijo splošnih pogojev za upokojitev oziroma so praviloma pokojnine teh oseb nižje odmerjene. To posledično izhaja iz same opredelitve statusa (umetniki, športniki) teh oseb, ki so praviloma zavarovani kot samozaposlene osebe, zato jim je potrebno z dodatnimi ukrepi zagotavljati primerno socialno zaščito tako v obdobju pred in po upokojitvi. Finska na primer priznava umetnikom, ko izpolnijo pogoje za priznanje starostne pokojnine, pravico do odmere pokojnine v višjem znesku. Druge države stimulirajo kulturne in športne dosežke s posebnimi nagradami, omenjajo pa se tudi davčne olajšave.
Izjemne pokojnine v Republiki Sloveniji so trenutno opredeljene v Zakonu o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (UL RS, 14/90 – ZIPO), pripravlja pa se predlog novega Zakona o doživljenjski renti za izjemne dosežke na področju kulture, raziskovalno-razvojne dejavnosti in športa.
Vlada Republike Slovenije je aprila 2003 ustanovila delovno skupino za proučitev vprašanj izjemnega priznavanja in odmerjanja starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge na podlagi obstoječega zakona. Delovna skupina je predlagala: 1. pripravo novega zakona, 2. preimenovanje izjemnih pokojnin v "izjemna priznanja", 3. omejitev na področje kulture in športa, 4. opredelitev izjemnega priznanja kot osebne pravice, ki s smrtjo upravičenca ugasne, 5. višina izjemnega priznanja naj bi bila določena za vse prejemnike enotno, 6. zakon naj bi določal kriterije za podeljevanje izjemnega priznanja.
Vlada Republike Slovenije je aprila 2004 na podlagi Informacije delovne skupine ugotovila, da veljavni predpisi niso več primerni za odmero in podeljevanje izjemnih pokojnin in hkrati odločila, da o novih predlogih ne bo odločala do uveljavitve novega zakona. Tudi izsledki revizijskega poročila Računskega sodišča iz decembra 2010 dajejo nekatera priporočila za pripravo novih predpisov. .
Ministrstvo za kulturo je nadaljevalo delo na podlagi zadnjega predloga zakona, ki ga je na Vlado Republike Slovenije posredovalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, in skupaj z vsemi ministrstvi, ki jih določa sklep Vlade RS iz julija 2010 , pripravlja predlog novega Zakona o doživljenjski renti za izjemne dosežke na področju kulture, raziskovalno-razvojne dejavnosti in športa.
Poglavitni cilj sprejema novega zakona je vzpostavitev ustreznih pravnih podlag za priznanje doživljenjske rente za izjemne dosežke osebam, ki so s svojimi dosežki trajno prispevale k razvoju družbe in ugledu države na področju kulture, raziskovalno-razvojne dejavnosti ali športa. Zakon sledi načelu socialne varnosti, enake obravnave pred zakonom in sorazmernosti. Je pa tudi znak priznanja vezanega na delo in izjemne dosežke posameznika na kulturnem, raziskovalno-razvojnem in športnem področju. Doživljenjska renta za izjemne dosežke je po svoji naravi častno priznanje, ki ga Vlada Republike Slovenije dodeli upravičencu, državljanu Republike Slovenije, za varno starost iz naslova minulega ustvarjalnega dela, ko se starostno upokoji oziroma ko dopolni 65 let starosti. Novost, ki naj bo jo prinesel nov zakon je tudi, da institut izjemne doživljenjske rente vsebinsko ni več povezan s sistemom pokojninskega in invalidskega zavarovanja in tudi ne sodi v širši sistem socialne varnosti ter ni več opredeljena kot dodatek k starostni pokojnini. Renta se po predlogu novosti odmeri enotno v višini v višini zneska bruto minimalne plače (doslej je višina omejena na znesek najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo) in ni prenosljiva in podedljiva.
Odziv Ministrstva za javno upravo
V Republiki Sloveniji je funkcionar oseba, ki pridobi mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami (na primer poslanec, župan), oseba, ki pridobi mandat za izvrševanje funkcije izvršilne (minister, državni sekretar) in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. Praviloma posamezna področja oziroma izvrševanje posameznih funkcij urejajo področni zakoni, ki vsebujejo tudi določbe glede pravic po prenehanju funkcije na primer zakon o poslancih, zakon o vladi, zakon o Računskem sodišču). V veljavi je še vedno tudi Zakon o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93, 13/93, 18/94), ki pa se upoštevaje omenjene področne zakone glede pravic po prenehanju mandata uporablja le za funkcionarje v lokalnih skupnostih (župan) ter za določene funkcionarje v državni upravi (državni sekretar) in za nekatere funkcionarje v drugih državnih organih, ki tega področja nimajo urejenega v področnem zakonu. Dosedanja praksa uveljavljanja pravic po prenehanju mandata predvsem glede nadomestila plače kaže, da je gre običajno za avtomatizem, saj določbe veljavnih predpisov ne zahtevajo posebnega postopka ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev nadomestila oziroma dokazovanja nezmožnosti vrnitve k prejšnjemu delodajalcu. Veljavna ureditev tako omogoča, da funkcionar po prenehanju mandata ne glede razlog prenehanja pridobi pravico do nadomestila plače za čas od treh mesecev do enega leta, v primeru izpolnitve pogojev za upokojitev pa še dodatno za obdobje do enega leta. Pri tem je seveda treba upoštevati, da ima tudi funkcionar, ki je opravljal javno funkcijo in bil zaradi tega dodatno izpostavljen v javnosti, pravico do socialne varnosti. To pravico lahko realizira z vrnitvijo k prejšnjemu delodajalcu ali pa s pridobitvijo nadomestila plače za določeno obdobje. Torej je treba pri ukinjanju oziroma spreminjanju t.i. privilegijev funkcionarjev upoštevati dvoje dejstev, in sicer pravico do socialne varnosti na eni strani, ki jo je treba zagotoviti tudi zaradi zagotavljanja upravljanja javnih zadev, na drugi strani pa rešitve v predpisih, ki pa že lahko pomenijo privilegij, kar je treba spremeniti in urediti upoštevaje rešitve in splošno gospodarsko stanje v državi. Ministrstvo za javno upravo in tudi Vlada RS si že dalj časa prizadevata sistemsko urediti navedeno področje, kar kaže na dejstvo, da se zavedata problematičnosti oziroma nedorečenosti sedanje ureditve. Predlog sistemske ureditve pravic funkcionarjev med trajanjem mandata in po prenehanju mandata je Vlada RS že uvrstila v normativni program dela, Ministrstvo za javno upravo pa je pripravilo že več predlogov reševanja navedene problematike, ki so bili predmet neformalnega usklajevanja. Predlagane rešitve se nanašajo na določitev pogojev za pridobitev nadomestila po prenehanju funkcije, pri čemer bi bila med pogoji tudi razlog prenehanja funkcije in čas opravljanja funkcije, na določitev višine nadomestila in na določitev najdaljšega možnega časa prejemanja nadomestila. Vlada RS oziroma Ministrstvo za javno upravo ne moreta napovedati vseh nadaljnjih postopkov za realizacijo navedene pobude, saj je potrebno izvesti tako medresorsko usklajevanje kot tudi usklajevanje med ostalimi zainteresiranimi javnostmi, dokončna realizacija pa je vezana na zakonodajni postopek v Državnem zboru.