13. 2. 2024
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
V zvezi s podanim predlogom je treba uvodoma pojasniti, da je za uporabo cestninskih cest v Republiki Sloveniji obvezen nakup elektronske vinjete za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo maso priklopnega vozila, uporabnik cestninskega omrežja pa ima v okviru obstoječega nabora posameznih vrst elektronskih vinjet na voljo možnost, da izbere tisto, ki najbolj ustreza njegovim potovalnim potrebam in navadam. To pomeni, da lahko za enosledna vozila izbere letno, polletno ali tedensko elektronsko vinjeto, za dvosledno vozilo pa bodisi letno, mesečno ali tedensko elektronsko vinjeto.
Prodajne cene elektronskih vinjet so določene z Uredbo o cestninskih cestah in cestnini (Uradni list RS, št. 178/21 in 58/23), pri čemer se le-te razlikujejo glede na cestninski razred, v katerega se posamezno vozilo uvršča ter določeno časovno obdobje uporabe cestninske ceste. Poleg navedenega je treba pri določitvi višine cestnine upoštevati tudi njeno uskladitev z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji (t. i. indeksacija), ki ga ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS). Po podatkih SURS-a je bil indeks 100 v preteklih letih večkrat presežen, kar je bil tudi glavni razlog zadnjih sprejetih sprememb prodajnih cen vinjet v letu 2023. V zvezi z navedenim se je treba zavedati, da se s cestnino v celoti financira gradnja, upravljanje in vzdrževanje omrežja avtocest in hitrih cest, zaradi česar je zagotovitev stalnega, dolgoročnega, stabilnega in vzdržnega sistema financiranja bistvenega pomena. Skladno z Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, so investicije družbe DARS v cestninske ceste med drugim pogojene tudi z ustreznim mehanizmom prilagajanja višine cestnine, ki družbi DARS omogoča odplačilo kreditov, najetih v ta namen.
O stanju in kakovosti cest in cestne infrastrukture ima lahko seveda vsakdo svoje mnenje, ne glede na to pa se je potrebno zavedati, da obstajajo normativno določeni okviri in standardi, ki se jih morajo držati pri svojem delu vsi deležniki, vpleteni v celotni proces načrtovanja, projektiranja, gradnje in vzdrževanja javnih cest. Kakovost vozišč na državnih cestah je opredeljena s tehničnimi specifikacijami za ceste, ki določajo tehnične standarde v zvezi s planiranjem, projektiranjem, graditvijo in vzdrževanjem javnih cest. Pri gradnji avtocest se na primer zaradi zunanjih vplivov okolja, ki lahko dosežejo tudi zelo ekstremne vrednosti, v voziščno konstrukcijo vgrajuje samo materiale najvišje kakovosti. Ob tem je treba poudariti, da na samo zmogljivost vozišč ne vpliva le kakovost same gradnje in v voziščno konstrukcijo vgrajeni materiali, temveč ima zelo pomembno vlogo tudi prometna obremenitev, posledice katere so ob preobremenjenosti vidne v obliki postopnega utrujanja, posedanja in preoblikovanja vozne površine, kot tudi celotne voziščne konstrukcije. Glede same vzdržljivosti oziroma trajnosti voziščne konstrukcije pa je treba vedeti, da nanjo ne vpliva zgolj kakovost vgrajenih materialov, temveč tudi debelina voziščne konstrukcije, katere dimenzije in sestavo se določi ob upoštevanju kakovosti in nosilnosti podlage ob upoštevanju obstoječih, kot tudi predvidenih prometnih obremenitev.
Vse od vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo se na slovenskih avtocestah beleži velik porast prometa, predvsem najtežjega tovornega prometa, česar se pri takratnem načrtovanju avtocest ni dalo vnaprej predvideti. V tej zvezi se zato lahko pričakuje hitrejšo obrabo in pojav različnih poškodb na voziščni konstrukciji, ne gre pa jih pričakovati pri avtocestnih odsekih, ki so bili zgrajeni v zadnjem času, saj so bile povečane rasti težkega tovornega prometa v tem primeru že ustrezno upoštevane. Upravljavec slovenskih avtocest in hitrih cest se tega zaveda in tudi predvideva obnovitvena dela na starejših avtocestnih odsekih in premostitvenih objektih tam, kjer so bile v postopku rednih in glavnih pregledov stanja voziščne konstrukcije ugotovljene poškodbe, ki že ogrožajo trajno varnost konstrukcije in s tem dolgoročno ne zagotavljajo več varnega poteka prometa, ali pa je popravilo posameznih delov nujno, da se prepreči nadaljnje poškodbe in propadanje.
V zvezi s problematiko zastojev na slovenskih avtocestah si Ministrstvo za infrastrukturo skupaj z obema upravljavcema državnih cest, t. j. Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo in družbo DARS, d. d., prizadeva, da bi skupaj kar čimbolj učinkovito obvladovali prometne tokove in zagotavljali ustrezno pretočnost prometa. Se je pa treba ob tem zavedati, da je zastavljeni cilj tako zaradi geografske lege naše države (križanje baltsko-jadranskega in sredozemskega cestnega koridorja), dejstva, da gre za izrazito tranzitno prometno smer (kar pride do izraza še posebej v času poletne turistične sezone), kot tudi povečanja prometnih tokov na splošno, mogoče doseči le postopoma, upoštevaje pri tem daljše časovno obdobje. Ker pomenijo tudi investicijska vlaganja v posodabljanje, nadgradnjo in modernizacijo obstoječe prometne infrastrukture dolgotrajen in zahteven proces, se v okviru obstoječega cestnega omrežja namenja veliko pozornost v zagotovitev učinkovitejšega vodenja in upravljanja prometa s pomočjo različnih ukrepov za optimizacijo prometnih tokov. Dober primer na tem področju predstavlja na primer digitalizacija prometnega sektorja, ki se v zadnjem obdobju intenzivno implementira na področju prometnega upravljanja. V tej zvezi gre omeniti na primer spodbujanje oziroma sofinanciranje projektov s področja vodenja prometa, vključno s prometno signalizacijo s spremenljivo vsebino in dinamičnim upravljanjem hitrostnih omejitev, nadgrajuje pa se tudi aktivnosti Nacionalnega centra za upravljanje prometa, ki je pristojen za strateško usmerjanje in koordiniranje upravljavcev cest.
Glede v predlogu izpostavljenega preslabega nadzora na avtocestah in domnevno nevarnih odsekih in avtocestnih priključkih je treba pojasniti, da sodi zagotavljanje varnega in pretočnega prometa na avtocestah in hitrih cestah med glavne prioritete upravljavca, družbe DARS, d. d., ki ima za ta namen poleg notranjih služb organizirano sodelovanje tako z gasilci, policijo, reševalno službo oziroma službo nujne medicinske pomoči, kot tudi drugimi intervencijskimi službami ter nadzornimi centri, tudi iz sosednjih držav.
Nadvse pomembno vlogo imajo tudi nadzorniki prometa v nadzornih centrih, ki v okviru svojih nalog in pooblastil upravljajo promet na regionalnem nivoju, komunicirajo z uporabniki avtocest v primeru okvar in nesreč, koordinirajo intervencije v prvi fazi dogodkov, pozorno upravljajo promet v predorih ter po potrebi zapirajo avtoceste in hitre ceste ter preusmerjajo promet na vzporedne cestne povezave.
Glede na vse navedeno ocenjujemo, da nadaljnja obravnava predloga ni potrebna.