13. 6. 2023
Odziv Ministrstva za finance
Predlagatelj navaja, da električna energija, tako kot pitna voda, ni luksuzna dobrina in bi morala biti obdavčena po nižji stopnji DDV, zato predlaga, da se za nedoločen čas ohrani stopnjo DDV v višini 9,5%, ki je bila določena z ukrepom, ki velja do konca maja 2023.
Zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov (Uradni list RS, št. 114/22, v nadaljevanju ZNUDDVE) določa za obdobje od 1. septembra 2022 do vključno 31. maja 2023 obračun DDV po nižji stopnji 9,5 % od davčne osnove za naslednje dobave:
- električne energije iz tarifne oznake 2716 00 00;
- zemeljskega plina iz tarifnih oznak 2711 11 00, 2711 21 00 in 2711 29 00;
- daljinskega ogrevanja, uvrščenega v šifro standardne klasifikacije dejavnosti D/35.30;
- lesa za kurjavo iz tarifne oznake 4401.
ZNUDDVE je bil sprejet pred začetkom ogrevalne sezone 2022/2023 zaradi hudih motenj na trgu električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo, zaradi česar so se cene teh energentov zviševale hitreje kot je to običajno za sezonska nihanja. Z namenom, da se tudi z znižanjem DDV omilijo posledice dviga cen energentov za ogrevanje, predvsem za končne porabnike, se je za dobave navedenih energentov začasno določila nižja stopnja DDV v višini 9,5 % za obdobje od 1. septembra 2022 do 31. maja 2023.
Namen ZNUDDVE je bil torej razbremeniti potrošnike visokih cen ogrevanja v času kurilne sezone. Glede na trenutne cene energentov na trgu, ki so bistveno nižje kot so bile v času ogrevalne sezone, ukrep nižje stopnje DDV za električno energijo ni bil podaljšan.
V zvezi s pobudo za trajno uvedbo nižje stopnje za dobave električne energije pojasnjujemo, da je sistem obdavčevanja dobav blaga in storitev z davkom na dodano vrednost (DDV) v Republiki Sloveniji določen z Zakonom o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19, 196/21 – ZDOsk, 3/22 in 29/22 – ZUOPDCE; v nadaljevanju: ZDDV-1), ki je urejen in uveden skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347, z dne 11. 12. 2006 s spremembami; v nadaljevanju: Direktiva o DDV). Države članice EU morajo spoštovati okvir pravnega sistema EU in nacionalna pravila sprejemati v okviru možnosti, ki jih dopušča evropska zakonodaja. Stopnje DDV, ki se uporabljajo za dobavo blaga in storitev v Sloveniji tako temeljijo na omenjeni direktivi.
DDV se obračunava in plačuje po splošni, 22 % stopnji od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev. Ne glede na navedeno se za dobave blaga in storitev iz Priloge I k ZDDV-1 obračunava in plačuje DDV po nižji, 9,5 % stopnji od davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge I in po posebni nižji stopnji 5 % od davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge IV.
Direktiva o DDV določa, da države članice lahko uporabljajo največ dve nižji stopnji, ki ne smeta biti nižji od 5% in eno stopnjo, ki je lahko nižja od 5%, ki se lahko uporabljajo za dobave blaga in opravljanje storitev iz kategorij, določenih v Prilogi III k Direktivi o DDV. Priloga III določa seznam blaga in storitev iz katerega države članice opravijo nabor blaga in storitev, katere lahko prenesejo v nacionalno zakonodajo. Dobave blaga in storitev, ki jih ni na seznamu Priloge III Direktive o DDV, za katere je dovoljena možnost uvedbe nižje stopnje DDV, morajo biti v vseh državah članicah obdavčene po splošni stopnji DDV.
Skladno z Direktivo o DDV, konkretneje z 22. točko seznama dobav blaga in storitev iz Priloge III, je možna uporaba nižje stopnje DDV za dobavo električne energije. Vprašanje predloga zniževanja stopnje DDV za dobave električne energije je primerno nasloviti v okviru širšega in celovitega razmisleka o spremembah stopenj DDV v Republiki Sloveniji. Pri tem vsekakor velja upoštevati reformo stopenj DDV, sprejeto na ravni EU in aktualne gospodarske razmere, ob preučitvi socialnih, ekonomskih in fiskalnih učinkov morebitne uporabe nižjih stopenj DDV. Hkrati pojasnjujemo, da je Republika Slovenija omejena pri obsegu uporabe nižjih stopenj DDV v skladu s pravili EU, saj lahko v nacionalni zakonodaji uredi uporabo nižje stopnje DDV le za omejen nabor blaga in storitev iz seznama, ki ga določa DDV direktiva.
Ob tem pa je potrebno upoštevati tudi javnofinančne razmere. Davek na dodano vrednost je pomemben in stabilen finančni vir, zato vsakršno poseganje v sistem stopenj DDV, brez zagotovitve nadomestnih finančnih virov, predstavlja velik vpliv na javnofinančne prihodke. Stabilnost in izdatnost javnofinančnih prihodkov pa je še posebno pomembna v času, ko se ponovno vzpostavlja obveznost sledenja in upoštevanje fiskalnih okvirjev države, določenih z ustavo in predpisi Evropske Unije.
Z vidika delovanja sistema DDV je potrebno predvsem upoštevati, da DDV ni primeren instrument za uravnavanje cen blaga in storitev, ki jih gospodarski subjekti ponujajo prosto na trgu, saj se te oblikujejo predvsem na podlagi ponudbe in povpraševanja, kot tudi drugih konkurenčnih pogojev. Davki so le eden izmed od elementov, ki vplivajo na oblikovanje drobnoprodajne cene energentov na trgu. Ukrep regulacije cen nekaterih energentov se konec leta 2023 izteče, davčni ukrepi brez podpore takšnih sistemskih ukrepov pa niso učinkoviti, saj ni mogoče zagotoviti, da se znižanje davkov prenese tudi v znižanje drobnoprodajnih cen energentov.
Upoštevaje navedeno Ministrstvo za finance predloga ohranitve 9.5 % stopnje DDV pri obračunu električne energije ne podpira.