13. 6. 2023
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja pojasnjujemo, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe. Na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22, 40/23 – ZČmIS-1, v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) se pokojninska osnova, od katere odmerimo starostno, predčasno, invalidsko pokojnino in tudi vdovsko pokojnino, praviloma določi na podlagi prejetih plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili obračunani prispevki. Višina pokojnine pa ni odvisna zgolj od pokojninske osnove in višine prispevkov, ki jih je posameznik vplačeval v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč tudi od drugih okoliščin, med katere spada med drugim tudi dolžina dopolnjene pokojninske dobe, dosežena starost ob upokojitvi, predčasna upokojitev z malusi. Ne gre namreč spregledati, da gre pri obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za zavarovanje, kar pomeni, da morajo biti vplačani zneski sorazmerni z vplačanimi prispevki, kar pomeni, da so osebe, ki so v sistem vplačevale več ali pa daljše obdobje, upravičene do višje pokojnine. Ker pa gre skladno z Ustavo RS za sistem socialnega zavarovanja, pa le-ta vsebuje tudi določene elemente solidarnosti, ki se kažejo v odmeri pokojnine od najnižje in najvišje pokojninske osnove, kar pomeni, da se od nižje/najvišje pokojninske osnove pokojnina ne more izračunati, kljub temu da je morebiti zavarovanec v sistem vplačeval od nižjega/višjega zneska. Glede na zapisano se osebam, ki so vplačevale prispevke od nižje zavarovalne osnove in je zato njihova pokojninska osnova nižja od najnižje predpisane, zaradi načela solidarnosti, odmeri pokojnina od najnižje pokojninske osnove, kar pomeni, da so upravičene do višje pokojnine kot pa bi bile v primeru strogega zavarovalnega načela. Pravica do pokojnine je tako pravica iz socialnega zavarovanja in je v bistveni povezavi s plačevanjem prispevkov in s trajanjem dobe, v kateri so bili plačani prispevki. Sistem poleg tega vsebuje tudi druge solidarnostne elemente – npr. najnižjo pokojnino, zagotovljeno višino pokojnine in tudi institut najnižje invalidske pokojnine.
Sistem višine zagotovljene pokojnine je zastavljen na način, da nagrajuje tiste posameznike, ki so delali ali pa plačevali prispevke najdlje. T.i. polna pokojninska doba znaša po trenutni ureditvi 40 let pokojninske dobe (tako za moške kot tudi za ženske), zagotovljena pokojnina pa se zagotavlja zgolj starostnim in invalidskim upokojencem. Gre torej za ožji krog oseb, ki imajo daljšo pokojninsko dobo, zaradi česar so bili s strani zakonodajalca prepoznani kot tista kategorija, ki se jo dodatno nagradi za dolgoročno vključenosti v pokojninski sistem. Dejstvo je, da so vsi posamezniki, ki prejemajo pokojnino, zanjo izpolnili take ali drugačne z zakonom predpisane pogoje, saj sicer do pokojnine ne bi bili upravičeni, vendar pa niso vsi vplačevali v pokojninsko blagajno enako dolgo časovno obdobje. Zakonodajalec se je odločil, da se dodaten solidarnosti element v obliki zagotovljene višine starostne in invalidske pokojnine zagotovi zgolj tistim posameznikom, ki so tekom svoje aktivnosti dosegli t.i. polno pokojninsko dobo. Ne glede na zapisano pa pojasnjujemo, da imajo drugi posamezniki v okviru socialnega zavarovanja ravno tako priznane nekatere solidarnostne elemente, v okviru katerih je potrebno izpostaviti predvsem odmero od najnižje pokojninske osnove.
Vzporedno s sistemom socialnega zavarovanja v Sloveniji obstaja tudi sistem socialnega varstva, ki med drugim omogoča posameznikom, ki brez lastne krivde nimajo zadosti sredstev za preživetje, prejetje določenih sredstev, ne glede na predhodno plačilo prispevkov. Med pravice iz tega sistema med drugim spadajo tudi pravice do denarne socialne pomoči, do varstvenega dodatka ter do izredne denarne socialne pomoči, o dodelitvi katerih se odloča na pristojnem centru za socialno delo. Pogoji za pridobitev teh pravic niso vezani na predhodno zavarovanje, temveč na socialno stisko posameznika.
Na koncu na MDDSZ še dodajamo, da je v teku priprava ključnih izhodišč za celovito prenovo sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo na eni strani terjajo aktualni demografski trendi in izzivi, ki jih prinaša staranje družbe, ter na drugi strani nepreglednost sistema, ki je posledica številnih sprememb in parcialnih posegov v zakonodajo. MDDSZ se je ob tem zavezalo, da si bo ob spreminjanju posameznih parametrov in institutov sistema prizadevalo iskati in doseči poleg socialnega dialoga tudi širši družbeni konsenz. Predlogi civilne javnosti so vsekakor dobrodošli, končne rešitve pa morajo odražati poleg omenjenega dialoga in konsenza tudi strokovno utemeljene podlage.