24. 5. 2011
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
V zvezi s citiranim predlogom glede prepovedi prekinitve oskrbe s pitno vodo v primeru neplačila storitev oskrbe s pitno vodo ugotavljamo, da Zakon o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006-Odl.US, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/2008 in 108/2009) in na njegovi podlagi sprejet Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS št. 35/06 in 41/08), ki sta v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, ne urejata prekinitve oskrbe s pitno vodo, v primeru neplačila storitev oskrbe s pitno vodo.
Oskrba s pitno vodo je v skladu z ZVO-1 obvezna občinska gospodarska javna služba. Občine to javno službo samostojno urejajo v svojih predpisih na način, ki ne sme biti v nasprotju s predpisi, ki za izvajanje te javne službe veljajo na državni ravni. Naše mnenje je, da ureditve ni potrebno spreminjati na način, da bi v predpisih s področja varstva okolja uredili navedeno področje, saj je obveznost občin, da trajno in nemoteno zagotavlja oskrbo s pitno vodo. Tako ocenjujemo predlog kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo.
Pri tem opozarjamo tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-156/98 z dne 15. 06. 1998, v kateri je razveljavilo sklep višjega sodišča v Kopru št. Cp 1104/97 z dne 06. 05. 1998 z obrazložitvijo, da je stališče drugostopnega sodišča, da so osebe, ki bivajo v stavbi z več bivalnimi enotami in v kateri ni tehnično izvedena možnost individualne odmere porabljene vode, dolžne trpeti prekinitev dobave vode, do katere je prišlo zaradi neplačevanja dobavljene vode drugih oseb, ki bivajo v isti stavbi, v nasprotju s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Dokler neposredni uporabniki posameznih stanovanjskih enot nimajo razumnih možnosti za ureditev individualizirane odmere porabljene vode, je prekinitev dobave vode zgolj zaradi tega, da bi dobavitelj lažje prišel do poplačila zapadlih terjatev, prekomeren ukrep in zato v nasprotju z Ustavo.
V 13. točki obrazložitve pa Ustavno sodišče RS dodatno navaja, da je prekinitev dobave vode sredstvo, s katerim je varovana izterjava računa za dobavljeno, a ne plačano vodo. Glede na to, da za dobavitelja vode velja kontrahirna dolžnost, to sredstvo služi uravnoteženju položaja pogodbenih strank. Dobavitelju vode je s pomočjo tega sredstva tudi zagotovljen sorazmerno reden dotok sredstev, potrebnih za opravljanje dejavnosti. Hkrati je olajšana izpolnitev obveznosti države oziroma lokalne skupnosti, da trajno in nemoteno zagotavlja oskrbo z vodo kot javno dobrino (drugi odstavek 1. člena Zakona o gospodarskih javnih službah, Uradni list RS, št. 32/93 - v nadaljevanju: ZGJS, in 1. točka prvega odstavka 26. člena Zakona o varstvu okolja, Uradni list RS, št. 32/93; ZVO). Če bi znaten del oseb, ki jim je zagotovljena oskrba s pitno vodo, tako nastalega dolga ne plačeval redno, bi to lahko onemogočilo nemoteno delovanje javne službe. Vodenje postopkov prisilne sodne izterjave pomeni namreč zamudo v plačilu in nepredvidljivost dotoka dohodkov. Zagotovitev nemotene oskrbe s pitno vodo, čemur služi prekinitev dobave vode, je ustavno dopusten cilj. Ukrep, uporabljen v obravnavanem primeru za dosego tega cilja, je primeren. Zaradi drastičnosti posledic je mogoče pričakovati, da bo dolg poravnan. V vsakem primeru pa ne bo naraščal. Ukrepu tudi ni mogoče oporekati nujnosti, se pravi, da bi ga bilo mogoče nadomestiti z enako učinkovitim, a blažjim sredstvom.