23. 5. 2023
Odziv Ministrstva za javno upravo
Državni zbor je 1. junija 2022 imenoval 15. Vlado Republike Slovenije (v nadaljevanju besedila Vlada). Vlada predstavlja izvršilno oblast. Izvaja zakone in druge predpise, ki jih sprejema Državni zbor, in skrbi za delovanje državne uprave. Kot najvišji organ državne uprave Vlada izdaja predpise in sprejema pravne, politične, ekonomske, finančne, organizacijske in druge ukrepe, ki so potrebni za razvoj države in za urejenost razmer na vseh področjih v pristojnosti države.
Ustava Republike Slovenije[1] v drugem odstavku 3. člena določa, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, državljanke in državljani pa jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Načelo delitve oblasti ima dva pomembna elementa:
- ločitev posameznih funkcij oblasti, kar med drugim pomeni, da so tudi organi oziroma nosilci teh posameznih vej oblasti ločeni oziroma da ne morejo biti isti (nezdružljivost funkcij), ter
- obstoj zavor in ravnovesij med posameznimi vejami oblasti.
Gre za sistem, s katerim vsaka izmed vej oblasti vpliva na drugo in jo omejuje, po drugi strani pa morajo, da lahko sistem državne oblasti kot celote sploh deluje, do določene mere med seboj sodelovati. Pri tem morajo biti med posameznimi vejami oblasti vzpostavljena taka razmerja, da nobena ne more dobiti prevlade in monopola nad drugima.
Ustava nadalje določa, da Vlado sestavljajo predsednik in ministri, ki so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni Državnemu zboru. Zakon o Državnem zboru[2] določa, da Državni zbor opravlja zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo v skladu z Ustavo Republike Slovenije in zakonom na način, ki ga določa Poslovnik državnega zbora (v nadaljnjem besedilu: Poslovnik). Po Poslovniku lahko vsak poslanec Vladi ali posameznemu ministru ali generalnemu sekretarju Vlade postavi pisno ali ustno vprašanje ali poda pisno pobudo za ureditev posameznih zadev oziroma za sprejem določenih ukrepov s področja delovanja Vlade oziroma posameznega ministrstva ali vladne službe. V okviru rednega mesečnega zasedanja Državnega zbora je na dnevnem redu seje točka dnevnega reda, kjer se obravnavajo ustna vprašanja poslank in poslancev, na njej pa morajo biti praviloma navzoči predsednik Vlade in ministri ter generalni sekretar Vlade. Državni zbor lahko izglasuje nezaupnico Vladi. Najmanj deset poslancev lahko sproži v Državnem zboru tudi interpelacijo o delu Vlade ali posameznega ministra.
Nadzor nad delovanjem Vlade poleg Državnega zbora vršijo tudi mediji in širša javnost na podlagi Zakona o medijih[3] in Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ)[4]. Njihov namen je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo ustrezne informacije javnega značaja. Za uresničitev namena ZDIJZ si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Poleg tega je namen ZDIJZ tudi krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
Vlada je vsebino Koalicijske pogodbe[5] oziroma Program za delo koalicije 2022–2026 objavila na svoji spletni strani[6], kjer so objavljeni tudi zapisniki sej Vlade ter pomembnejše novice o delovanju Vlade. Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije ima na svoji spletni strani objavljen tudi Katalog informacij javnega značaja[7]. Vlada se zaveda, da zlasti javna osvetlitev toka denarja med javnim in zasebnim povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za smotrno in učinkovito porabo javnih sredstev, omogoča argumentirano razpravo o sprejetih in načrtovanih investicijah ter zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem.
Zaradi krepitve delovanja pravne države, integritete in transparentnosti, odpravljanja korupcijskih tveganj in nasprotja interesov sta bili vzpostavljeni tudi spletni aplikaciji TZIJZ[8] in Erar[9]. Preko spletne aplikacije TZIJZ Uprave Republike Slovenije za javna plačila je omogočen dostop do informacij javnega značaja o transakcijah, opravljenih v breme zavezancev za informacije javnega značaja: javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, poslovnih subjektov v 100-odstotni lasti oseb javnega prava, ki so registrirani v Registru zavezancev za informacije javnega značaja, ter posrednih in neposrednih proračunskih uporabnikov. Tudi spletna aplikacija Erar splošni javnosti omogoča vpogled v transakcije javnih institucij in družb v lasti države ter občin, ki se nanašajo na blago in storitve, plače, socialne prejemke, pokojnine, subvencije, štipendije itd.
Semafor za izvajanje vladne strategije[10] je bil v praksi že uporabljen v času 9. Vlade Republike Slovenije pod vodstvom Boruta Pahorja, ki jo je Državni zbor imenoval 21. novembra 2008, vendar se v svoji praksi ni izkazal za primernega in učinkovitega.
Glede na navedeno in ob hkratnem upoštevanju spremljanja dela Vlade s strani organizacij civilne družbe menimo, da je zgoraj omenjeni predlog že uresničen v obstoječi zakonodaji ter njeni izvedbi in zato ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Odziv Generalnega sekretariata vlade
Uvodoma je potrebno pojasniti, da pri koalicijski pogodbi ne gre za dokument vlade pač pa za dogovor dveh ali več političnih strank, ki ga te sklenejo bodisi pred ali pa po volitvah in v katerem opredelijo skupni program, ki ga bodo realizirale v vladi ter kadrovske in organizacijske rešitve za uresničitev tega programa. Koalicijska pogodba praviloma opredeli le globalne smeri vladnega delovanja za celoten mandat ter definira ključne politične odločitve.
Običajno koalicijska pogodba nastane v času oblikovanja koalicije, dejanske prioritete dela vlade pa so v večini primerov povezane gospodarsko oziroma politično situacijo v določenem obdobju, ki ni nujno odvisna od razmer, na katere lahko vpliva vlada.
Sicer pa vlada v skladu z ustavo, z zakoni in z drugimi splošnimi akti Državnega zbora določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države. V ta namen izdaja predpise in sprejema druge pravne, politične, ekonomske, finančne, organizacijske in druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih iz pristojnosti države.
Vlada predlaga Državnemu zboru v sprejem zakone, državni proračun, nacionalne programe in druge splošne akte, s katerimi se določajo načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja iz pristojnosti države.
S proračunskim memorandumom predstavi vlada Državnemu zboru temeljne cilje in naloge ekonomske, socialne in proračunske politike vlade ter globalne okvire celotnih javnih financ za naslednje leto. Proračunski memorandum vsebuje tudi globalne cilje politike javnih financ za naslednja leta kot izhodišče za sestavo predloga državnega proračuna.
Poleg že omenjenih obstajajo še drugi dokumenti, na podlagi katerih vlada deluje, na primer: Vlada Republike Slovenije je decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030. Strategija razvoja Slovenije je krovni dolgoročni strateški dokument razvojnega načrtovanja. Opredeljuje vizijo, strateške usmeritve, razvojne cilje in prednostna področja delovanja razvojnih politik, določenih na podlagi nacionalnih trendov in izzivov. Vsebuje razvojne scenarije in kazalnike, ki merijo uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev. Izhajajoč iz Strategije razvoja Slovenije 2030 je bil sprejet Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji. Napredek pri doseganju ciljev letno spremlja Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj v Poročilu o razvoju.
Sprejet je Načrt za okrevanje in odpornost, ki sledi glavnemu cilju Mehanizma za okrevanje in odpornost, to je spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije, kar bomo dosegli z uravnoteženimi reformami in naložbami, ki bodo temeljile na ciljih digitalnega in zelenega prehoda.
Omenjenih je samo nekaj pomembnejših dokumentov, ki opredeljujejo prioritete in cilje vlade.
Glede javnosti in transparentnosti dela vlade je potrebno pojasniti, da Poslovnik Vlade RS, ki ureja organizacijo in način dela vlade, določa, da je delo vlade javno (razen načina glasovanja članov vlade na sejah vlade (22. člen), sporočil med dopisno sejo (24. člen), dobesednih zapisov sej vlade (40.a člen) ter razprav članov in drugih udeleženih na sejah vlade (52. člen)).
Nadalje Poslovnik Vlade RS določa, da se javnost dela vlade zagotavlja z novinarskimi konferencami, objavami na svetovnem spletu, skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ter sporočili, poslanimi po drugih informacijsko-telekomunikacijskih sredstvih. Vlada in predsednik vlade odgovarjata na vsa vprašanja, pobude in predloge praviloma preko ministrstev in vladnih služb.
Za zagotavljanje javnosti dela vlade skrbi Urad vlade za komuniciranje.
Predsednik vlade, generalni sekretar in vladni predstavnik za odnose z javnostmi obveščajo javnost o delu in sprejetih odločitvah vlade. Ministri obveščajo javnost o tistih odločitvah vlade, ki spadajo v njihovo delovno področje. Po pooblastilu vlade ali ministrov lahko o sprejetih odločitvah s svojega delovnega področja obveščajo javnost tudi državni sekretarji in predstojniki vladnih služb.
Delo vlade se lahko spremlja preko spletnih straneh vlade in sicer ves postopek od nastajanja gradiv, ki čakajo na obravnavo na vladi (gradiva v postopku obravnave), do obravnave na sejah vlade (dnevni redi sej vlade s sklepi in že sprejetimi gradivi), ko vlada sprejeta gradiva pošlje v obravnavo v državni zbor oziroma vladne uredbe in sklepe v objavo v Uradni list.
Po vsaki seji vlade Urad vlade za komuniciranje pripravi tudi sporočilo za javnost o vsebini sklepov, ki jih je vlada sprejela in jih objavi na vladnem spletnem portalu.
Na spletni strani vlade so prav tako objavljeni vsi ukrepi za omilitev draginje po pomembnejših sklopih (energetika, hrana in prehranske verige, ranljive skupine in družine).
Po 100 dneh oziroma po enem letu delovanja vlade se običajno objavi pregled dosežkov vlade v tem časovnem obdobju, ki pa so v veliki meri povezani tudi s prioritetami, ki so zapisane v koalicijski pogodbi oz. s prioritetami dela vlade.
Glede na navedeno menimo, da vlada javnosti ponuja raznovrstne možnosti seznanitve z njenim delom, s čimer je zagotovljena preglednost oziroma transparentnost njenega delovanja.
[6] https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/
[7] https://www.gov.si/zbirke/katalogi-informacij-javnega-znacaja/?org=12