Psihoterapija kot koncesijska zdravstvena storitev
Trenutno obisk psihoterapevta v Sloveniji ni možen v okviru koncesijskih zdravstvenih storitev. Ker je zaradi vse večjega stresa in vse slabše kakovosti družinskega in družbenega življenjskega stila hkrati tudi vse več obremenjujočih duševnih stanj (kot so npr. tesnobnost (anksioznost), depresivnost, itd.), ki zmanjšujejo kakovost bivanja in življenja tako posameznika kot njegove okolice, znižujejo delovno produktivnost, poslabšujejo medosebne odnose, znižujejo kreativnost, voljo do reševanja osebnih in družbenih izzivov, itd., menim, da je nujno potrebno, da se uvede kakovostna podpora posamezniku na duševnem področju tudi v okviru učinkovitejših sodobnejših pristopov, ki niso osredotočeni le na podporo s kemičnimi zdravili; na kar se sedaj osredotoča podpora koncesijskega zdravljenja duševnih izzivov, pri čemer človeka predvsem otopi in ga ne naredi bolj življenja željnega, kar se doseže z ustreznim psihoterapevtskim pristopom. Poleg tega se bo z dodatnim digitalnim razvojem družbe in sodobnim uvajanjem umetne inteligence (na kar znanost že opozarja), zaradi sprememb v družbenem okolju začelo slabšati hkrati tudi duševno zdravje, če se ga ne naslovi ustrezno pravočasno. V okviru koncesijske psihoterapije se lahko razvije tudi koncesijske programe skupinskih interaktivnih pristopov, kjer psihoterapevt dela s skupino. Ni vedno potrebno, da je pristop samo 1:1. Odvisno od duševnega stanja in osebnosti posameznika. Uvedba psihoterapije v koncesijsko storitev bi izboljšala zdravje tako posameznikov kot družbe.
Kot navaja NIJZ: "Duševno zdravje omogoča, da živimo izpolnjeno, razvijamo svoje potenciale in prispevamo k skupnosti."
Predlagam, da se psihoterapijo pod določenimi ustreznimi pogoji (npr. da ima lahko takšno koncesijo samo psihoterapevt, ki ima hkrati tudi medicinsko izobrazbo) vključi v nabor koncesijskih zdravstvenih storitev.