Plačilo deleža stroškov gorskega reševanja

Odziv Ministrstva za obrambo

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v 118. členu določa kritje stroškov fizičnih ali pravnih oseb, ki namenoma ali iz velike malomarnosti povzročijo ogroženost, zardi katere so nastali stroški nujnega ukrepanja, oziroma povzročijo nesrečo, in morajo pokriti:

• stroške zaščitnih in reševalnih intervencij;
• stroške sanacije ali vzpostavitve v prejšnje stanje;
• stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam.

V tretjem odstavku zgoraj  navedenega člena je že sedaj določeno, da ne glede na kriterije določene v prvem odstavku  mora fizična oseba, ki je zaradi malomarnosti, neusposobljenosti ali neustrezne opremljenosti povzročila ogroženost ali nesrečo, zaradi katere so nastali stroški nujnega ukrepanja, povrniti sorazmerni delež stroškov intervencije, ki jih določi vlada. Vlada določi dejavnosti, pri katerih morajo udeleženci pokriti sorazmeren delež stroškov intervencije ne glede na vzrok in odgovornost za nesrečo in pri katerih morajo biti udeleženci zavarovani za primer nesreče. Sorazmeren delež stroškov intervencije krije zavarovalnica oziroma udeleženci sami, če niso zavarovani. Sredstva, pridobljena iz naslova vrnitve stroškov nujnega ukrepanja oziroma sorazmernega deleža stroškov intervencij, so namenski prihodki tiste reševalne službe ali sestave, ki je nujno ukrepanje oziroma intervencijo izvršila, in jih lahko uporabi le za svojo dejavnost v skladu s tem zakonom.

Predlagana pobuda o plačljivem reševanju v gorah je že bila in je, glede na ureditve v tujini, tudi predmet razprav in preverjanja ustreznosti takšne ureditve.

Slovenski sistem reševanje v gorah, ki deluje v okviru sistema zaščite in reševanja temelji na prostovoljstvu, ob odličnem sodelovanju in predanosti pripadnikov Gorske reševalne zveze Slovenije, Uprave RS za zaščito in reševanje ter Slovenske vojske. Standard in strokovnost storitve gorskega reševanja je na nivoju, ki ga zavida večina evropskih držav. Tudi v prihodnje bi želeli ohraniti sedanji nivo izvajanja reševanja v gorah, hkrati pa ga posodobiti tudi z rešitvami, ki bi omogočale plačilo reševanja za neodgovorno ravnanje, dvig kulture ter zavedanja specifik gorskega sveta.