9. 5. 2023
Odziv Ministrstva za javno upravo
Glede preverjanja verodostojnosti diplom zaposlenih v javni upravi pojasnjujemo, da se v okviru novih zaposlitev v organih državne uprave in v pravosodnih organih verodostojnost listin o izobrazbi že sedaj obvezno preverja.
Nadalje pojasnjujemo, da Zakon o javnih uslužbencih[1] (v nadaljevanju: ZJU), ki v drugem delu velja zgolj za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti in ki med drugim ureja postopek pred novo zaposlitvijo in pogoje za delovna mesta oziroma predpisano izobrazbo, načina za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja glede izobrazbe posebej ne določa. Kandidat mora svoji vlogi priložiti vsa zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev za prosto delovno mesto. Skladno s 1. točko tretjega odstavka 20. člena Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih[2] mora prijava kandidata na prosto delovno mesto vsebovati tudi izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena.
Izpolnjevanje pogoja glede zahtevane izobrazbe se lahko v postopku javnega natečaja dokazuje z različnimi potrdili in spričevali različnih izobraževalnih ustanov ter tudi z mnenji, izdanimi s strani pristojne institucije v postopku vrednotenja izobraževanja na podlagi tujih listin o izobraževanju. Zahtevana izobrazba se dokazuje z verodostojnimi listinami, iz katerih je razvidna stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena. Za verodostojnost dokumentacije je pomembno, da je le-ta izvirna in da potrjuje vsebino, ki je vezana na konkreten postopek, izdati pa jo mora pristojna ustanova.
Določba četrtega odstavka 23. člena Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih določa, da se pred odločitvijo o izbiri za izbranega kandidata s pridobitvijo podatkov iz uradnih evidenc preveri resničnost njegovih izjav in navedb o izpolnjevanju pogojev. Resničnost izjave izbranega kandidata o pridobljeni izobrazbi in verodostojnost javne listine pa je treba preveriti na način, ki ga določa zgoraj navedena veljavna pravna ureditev.
Glede upravičenosti do povračila stroškov prevoza na delo in z dela pojasnjujemo, da mora delodajalec v skladu s prvim odstavkom 130. člena Zakona o delovnih razmerjih[3] med drugim delavcu zagotoviti tudi povračilo stroškov za prehrano med delom ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. V skladu z drugim odstavkom 130. člena ZDR-1 se višina povračila stroškov v zvezi z delom, če ni določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, določi s podzakonskim aktom.
Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela urejajo za javne uslužbence Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev[4] (Uradni list RS, št. 88/21), med njimi tudi Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 88/21). Le-ti so bili sklenjeni za realizacijo Dogovora o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (Uradni list RS, št. 88/21). Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) veljajo od 4. 6. 2021, uporabljajo pa se za obračun stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov za mesec junij 2021, kar pomeni, da se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo javnim uslužbencem v skladu z navedenimi aneksi povrnejo že od 1. 6. 2021 dalje.
V skladu z Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) se za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se za razdaljo od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, do naslova v kraju opravljanja dela javnemu uslužbencu po najkrajši varni poti prizna kilometrina v višini 10 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za vsak polni kilometer razdalje, vendar ne manj kot 30 evrov. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se javnemu uslužbencu povrne glede na število prihodov na delo in odhodov z dela. Javni uslužbenec bo v skladu z Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) vselej prejel povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine, razen, če bo delodajalcu predložil potrdilo o nakupu imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet. V tem primeru se mu bodo stroški prevoza na delo in z dela za mesec, za katerega bo predložil potrdilo o nakupu imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet, povrnili v višini cene imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet. Javni uslužbenci dejansko prihajajo na delo in odhajajo z dela po poteh, ki jih izberejo sami, s prevoznimi sredstvi, ki jih izberejo sami (npr. avtobus, vlak, skiro, kolo, taksi, peš itd.), saj jim delodajalec ne more in ne sme določati načina prihoda in odhoda z dela, prav tako pa tudi ne prevoznega sredstva. Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) namreč določajo zgolj podlago za obračun in izplačilo stroškov prevoza na delo in z dela, kar pa ne pomeni, da mora javni uslužbenec na delo in z dela prihajati na način kot so mu povrnjeni stroški prevoza na delo in z dela.
Vse navedeno velja tudi v primeru, ko javni uslužbenec na delo prihaja z več naslovov bivališč in/ali z naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu, in z dela odhaja na več naslovov bivališč oziroma na naslov v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu, za vsako posamezno razdaljo. V skladu z Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) je namreč kraj, iz katerega se javnemu uslužbencu povrnejo stroški prevoza na delo in z dela, naslov v kraju stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslov v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu. Navedeno pomeni, da je javni uslužbenec od naslova v kraju, iz katerega se dejansko vozi na delo in z dela in ta naslov ni stalno ali začasno bivališče javnega uslužbenca, do naslova, kjer opravlja delo, upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela le, če je naslov, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, bližji delovnemu mestu.
V Uradnem listu RS, št. 58/2022, je bila dne 29. 4. 2022 objavljena Razlaga Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 88/21) glede povračila stroškov prevoza po prvem in drugem odstavku 5. člena, po prvem odstavku 6. člena ter po prvem odstavku 7. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki jo je sprejela Komisija za razlago Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji[5]. Razlaga določa, da je treba prvi in drugi odstavek 5. člena ter prvi odstavek 6. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji razumeti tako, da se javnemu uslužbencu, ki to navede v pisni izjavi za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela iz prvega odstavka 7. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, povrnejo stroški prevoza na delo in z dela z različnih naslovov, tj. naslova stalnega bivališča ali naslova začasnega bivališča, s katerih javni uslužbenec dejansko prihaja na delo oziroma kamor odhaja z dela in na njih zakonito prebiva v skladu zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, ne glede na število prihodov s posameznega naslova bivališča in odhodov na posamezen naslov bivališča. Če se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela z naslova, ki ni stalno ali začasno bivališče, je upravičen do povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela s tega naslova, in sicer za dneve, ko se na delo in z dela dejansko vozi s tega naslova in le, če je ta naslov bližje delovnemu mestu kot naslovu stalnega oziroma začasnega bivališča. Prvi odstavek 7. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji je treba razumeti tako, da mora javni uslužbenec, ki v pisni izjavi za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela navede dva ali več naslovov, s katerih prihaja na delo in z dela, navesti tudi podatek o tem, kolikokrat in na katere dneve prihaja na delo z določenega naslova oziroma se vrača z dela na določen naslov. Razlage kolektivnih pogodb ne določajo novih pravic in obveznosti in zato pri njihovi uporabi ne velja načelo o prepovedi retroaktivnosti. Razlage kolektivnih pogodb se tako uporablja tudi za čas pred njihovo objavo v Uradnem listu, saj nimajo značaja pravne norme, ki bi začela veljati šele po objavi, ampak gre v njihovem primeru za pojasnilo, kakšna je pravna vsebina sporne norme kolektivne pogodbe že od njene uveljavitve dalje. Dodatna pojasnila glede sprejete in objavljene razlage so dostopna na spletni strani https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/Usluzbenski-sistem/POVRACILA-STROSKOV-IN-DRUGI-OSEBNI-PREJEMKI/Prevoz-na-delo/Pojasnilo-glede-Razlage-Aneksa-h-kolektivni-pogodbi-za-negospodarske-dejavnosti-v-Republiki-Sloveniji-29.-4.-2022.docx.
Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) glede izjave za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela določajo, da poda javni uslužbenec pisno izjavo za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela glede na razdaljo, od koder se vozi na delo in z dela. Izjava vključuje naslednje podatke:
- naslov stalnega bivališča,
- naslov začasnega bivališča,
- kraj/i (naslov/i), od koder se javni uslužbenec dejansko vozi na delo,
- razdalja od stalnega bivališča do delovnega mesta (v km),
- razdalja od začasnega bivališča do delovnega mesta (v km),
- razdalja od kraja/ev (naslov/i), iz katerega/katerih se javni uslužbenec dejansko vozi na delo do delovnega mesta (v km),
- uveljavljanje imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet: DA NE (označiti); v primeru DA – dokazilo o nakupu.
Vsako spremembo podatkov iz 1., 2., 3. in 7. točke mora javni uslužbenec v osmih dneh sporočiti pristojni službi delodajalca. ZJU v prvem odstavku 5. člena določa, da za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe, kolikor ta ali drug poseben zakon ne določa drugače. V skladu s prvim dostavkom 36, člena ZDR-1 mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Delavec pa se je v skladu s 37. členom ZDR-1 dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.
Glede preverjanja izjav o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela pa pojasnjujemo, da Aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS št. 88/21) določb o preverjanju izjav ter o resničnosti (navedenih) podatkov v izjavi za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela nimajo. Ne glede na navedeno pa je delodajalec odgovoren za pravilno določitev upravičenosti do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, kakor tudi za pravilen obračun in za pravilno izplačilo povračila stroškov prevoza na delo in z dela. V skladu z 2. člena Zakona o javnih financah morajo delodajalci v javnem sektorju pri uporabi proračunskih sredstev spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti, v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZJU, ki velja za vse delodajalce v javnem sektorju, pa delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. Delodajalec je dolžan izjave javnih uslužbencev za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ter morebitne dopolnitve oziroma spremembe le-teh natančno preveriti[6] ter pri priznanju povračila stroškov prevoza na delo in z dela pa upoštevati najkrajšo varno pot. Javni uslužbenci so dolžni v izjavo za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela vnesti pravilne podatke, na zahtevo delodajalca pa predložiti tudi dokumente, ki dokazujejo dejstva, navedena v izjavi. Podajanje neresničnih podatkov v izjavi je lahko razlog za uvedbo delovnopravnih ukrepov (tudi za izredno odpoved delovnega razmerja[7] po ZDR-1) zoper javne uslužbence, delodajalec pa lahko zahteva v primeru preveč izplačanih stroškov prevoza na delo in z dela zaradi navajanja nepravilnih oziroma napačnih podatkov v izjavi za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, in to tudi v primeru navajanja nepravilnih oziroma napačnih podatkov v izjavi o kraju bivališča oziroma o kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu, vračilo[8] preveč izplačanih stroškov prevoza na delo in z dela, če je izjavo in morebitne dopolnitve le-te ustrezno preveril.