Številne funkcije v javnih zavodih, šolah, fakultatah, muzejih in drugje zasedajo ljudje, starejši od 65 let. Dragoceno je njihovo svetovanje in znanje, toda na vodilne funkcije naj bodo imenovani mlajši, bolj dinamični šolani strokovnjaki obeh spolov. Predlagam, da se med pogoje razpisov vključi enakovrednejša obravnava mlajših.
Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Eden od glavnih ciljev Zakona o delovnih razmerjih[1] (v nadaljevanju: ZDR-1) je, da se delavci vključujejo v organiziran delovni proces in opravljajo svoje delo po pogodbi o zaposlitvi na način, da se zagotavlja usklajen potek delovnega procesa, pri čemer pa je delodajalčevo ravnanje z delavci omejeno s temeljnimi človekovimi pravicami, kot so:
Te pravice predstavljajo nepremakljive meje v pogodbenem razmerju med delavcem in delodajalcem.
Pravica do dostojanstva pri delu, ki se navaja med cilji zakona, obsega tudi varstvo zasebnosti delavca in varstvo njegovih osebnih podatkov v okviru delovnega razmerja ter je povezana s pravico do enakega obravnavanja delavcev oziroma načelom o prepovedi diskriminacije.
ZDR-1 tako že v okviru splošnih določb posebno pozornost namenja prepovedi diskriminacije na področju delovnih razmerij. Poudariti velja, da je prepoved diskriminacije za področje dela izhaja že iz splošno opredeljene prepovedi diskriminacije in načela enakosti kot človekove pravice iz 14. člena Ustave RS.
Določba 6. člena ZDR-1 že v okviru splošnih določb prepoveduje diskriminacijo, ki se nanaša tako na iskalca zaposlitve kot tudi na zaposlenega delavca. Določeno je, da mora delodajalec kandidatu pri zaposlovanju ali delavcu v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu z ZDR-1, predpisi o uresničevanju načela enakega obravnavanja in predpisi o enakih možnosti žensk in moških. Enako obravnavanje glede na osebne okoliščine mora delodajalec zagotavljati kandidatu oziroma delavcu zlasti pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Poudariti tudi velja, da sta prepovedani tako neposredna kot posredna diskriminacija. V zvezi s pravnim varstvom je izjemno pomembna postopkovna določba, da je v primeru spora zaradi prepovedi diskriminacije dokazno breme, da različno obravnavo opravičujejo vrsta in narava dela, pri delodajalcu. Delavec mora le navesti dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je kršena prepoved diskriminacije. Določeno je tudi, da je v primeru kršitve prepovedi diskriminacije delodajalec kandidatu za zaposlitev ali delavcu odškodninsko odgovoren.
Poudariti velja, da se določba 6. člena glede prepovedi diskriminacije postavlja kot temeljno načelo, ki ga je treba upoštevati pri obravnavi vseh posameznih vprašanj delovnih razmerij, pri uporabi in razlagi posameznih določb tega zakona in institutov, ki jih te določbe urejajo.
O diskriminaciji govorimo, ko manj ugodna obravnava temelji na določeni osebni okoliščini posameznika. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. Med osebne okoliščine zakon šteje tudi starost.
V zvezi z izpostavljeno zahtevo po omejevanju določenih funkcij za starejše delavce dalje ugotavljamo, da je razlikovanje posameznikov na podlagi starosti v praksi posledica pomisleka, lahko pa tudi posledica stereotipa, da starejšim delavcem manjka prilagodljivosti, motivacije in dovzetnosti za nove ideje, medtem ko so mladi ambicioznejši, prilagodljivejši. Diskriminacija na podlagi starosti temelji na predpostavki, da imajo vsi ljudje znotraj iste starostne skupine enake lastnosti, da so torej v primeru starejših delavcev vsi starejši enako neprilagodljivi, nemotivirani ipd. V zvezi z izpostavljenimi navedbami bi opozorili tudi na sodno prakso, da praviloma ni mogoče določiti starostne omejitve pri zaposlovanju za nekatere poklice. Drugače je lahko le v primeru, kadar so določene fizične sposobnosti bistvene in odločilne za opravljanje nekega poklica (kot npr. to velja za gasilce, vojake). Poleg tega velja poudariti, da predlog glede omejevanja dela starejših ne sledi usmeritvam Vlade RS in ministrstva, ki stremijo k podaljševanju delovne aktivnosti.
Glede na navedeno lahko ugotovimo, da izpostavljeni predlog, ki omejuje opravljanje dela starejših delavcev od 65. let ob vseh ostalih enakih okoliščinah opravljanja dela, postavlja starejše delavce v neenak položaj in jih diskriminira. Ob predpostavki, da delavci delo opravljajo v skladu s pogodbeno in zakonsko določenimi obveznostmi, ni mogoče najti utemeljenega razloga za postavljanje starejših delavcev v položaj, ko se delovno razmerje prekine ali spremeni zgolj zaradi starosti. Za delavce, ki dela ne opravljajo zadovoljivo, pa obstajajo mehanizmi v delovnopravni zakonodaji in jih je treba uporabiti v skladu z njihovim namenom.
[1] Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl.US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1)
Odziv ministrstva je neustrezen, nepravilen, zavajujoč in nestrokoven. Predlog o A, ministrstvo o Ž.
Kot prvi IN EDINI pogoj za upokojitev bi moralo biti število let delovne dobe in vplačilo v pokojninsko blagajno ,ki naj bi bilo pri doseženih 35 let za gospodarstvo,,in zdravstva do nivoja medicinska sestra in tudi v poklicih vojak,gasilec,poklicni voznik,smetar,itd poklici pri katerih je za opravljanje dela potrebno uporabljati svoje telo in 40 let za ne gospodarstvo,javno in državno upravo ,z tem ,da se zadnjih dest let delovne dobe ukine vse dodatke,torej ti prejemajo osnovno plačo po pogodbi, razen povračila prevoza na delo in malice ter tako vrnejo družbi v njih vložen denar za izobraževanje .Da v zadnjih petih letih dela ne opravljajo vodilnih nadzornih in vodstvenih del,predavanj ,za plačilo,vzporednega dela v zasebnem sektorju.Da v tem obdobju njihovo delovno mesto opravljajo ,novi mladi bolj izobraženi ,času ter sodobni tehnik prilagodljivi .Ki prejemajo enako plačilo kot zaposleni ,v obdobju zadnjih pet let pred upokojitvijo iz naslova delovne dobe,z vsemi dodatki iz naslova delovne uspešnosti ,po pogojem , da v rednem delovnem času opravijo vsa tekoča dela ,iz naslova storitve potreb državljanov.V taki obliki ,bi bil volk cel in koza sita ,ter bi po petih letih ,prešli v popolna novo pomlajeno strukturo zaposlenih v državni upravi.Kot tudi v gospodarstvu.Ob tem pa se nebi spremenilo nič iz naslova vplačil v zdravstveno in pokojninsko blagajno.
Glasujem proti.
Nisem v nobeni od teh dveh skupin, ki bi jih predlagatelj rad ločeval.
Prvo je potrebno pokazati kvalifikacije, ustreznost ter moralnost.
Enakopravnost pa je že vseeno zagotovljena. Pogoje za vodenje ne pišejo ti starejši, ampak drugi zaposleni, ki so vseh starosti.
Glede namigovanja odločanju v lastno korist pa obstajajo tako zakoni, kot tudi druga odgovornost. To je edina relevantna stvar, ki odločuje krivdi.
Demenca..... pri mlajših šikaniranje,... To niso tema tega.
Ne vem zakaj se mladi ne pulijo za manj plačana delovna mesta ter mesta z večjo osebno odgovornostjo, ampak samo za vodilne položaje.
Pozdravljeni,
Menim, da bi ob dosegu pogoja delo 40 let ali 65 let bila upokojitev obvezna po zakonu za vse- tudi privat, tudi poslanci... Nato pa prostovoljna zaposlitev z največ 2 leti in nato zopet podaljšanje - pomeni dč za stalno od 65 dalje. Veliko delavcev se tudi noče upokojiti pol so pa cirkusi, da se jih ven meče... in še in še... Sploh če bo 30 urni delavnik.
Demenca, Alzheimer, prenapihnjen ego, izguba občutka za realnost, upad energije, zdravstvene težave, upad kognitivnih funkcij...
V penzijo.
Sedanja ureditev je izredno nevarna za javne zavode. Osebe po tej starosti namreč nimajo več kaj izgubiti, v skrajnem primeru se upokojijo, tako se lahko začno iracionalno odločati. V veliko primerih se odločajo v osebno korist in v korist bližnjih, nastradajo pa mlajši in sam zavod. Mislim pa, da posledice že čutimo, je jih pa težko ovrednotiti… Seveda pa bi moralo biti znanje in izkušnje v smislu svetovanja dobrodošlo tako v javnih zavodih kot v privat podjetjih, kjer se lahko dobro proda, če podjetju prinese koristi.
Razlog: podvojen komentar
...40 let pokojninske dobe, takojšnja upokojitev....ne čuvat delovnih mest v JU in JS za vnuke in pravnuke, ter druge sorodnike in znance...
Morda je določitev 65 let za imenovanje na določene funkcije prenizka starost, saj se želeno obdobje zaposlitve podaljšuje. Se pa strinjam, da je za imenovanje za določene funkcije potrebno uvesti starostno omejitev. Odvisno od funkcije, omejitev je lahko tudi višja, na primer 70 let. Vsekakor pa je mladim potrebno omogočiti možnost da napredujejo in uveljavijo nove zamisli. Ne gre samo za imenovanja na funkcije ampak tudi dovoljenje za opravljanje raznih poklicev, ki zahtevajo posebno usposabljanje in dovoljenje. Primeri so na primer inšpektorji, cenilci, sodni izvedenci, upravitelji, notarji, itd.
Skrajni čas, da uredimo npr. kot je v Avstriji.
Kako pa je v Avstriji? Jozef, razsvetli nas.
V Avstriji se z dopolnjeno starostjo 65 let doseže starostni pogoj za upokojitev, pogodba o zaposlitvi preneha veljati in tako prenehajo vsi položaji in funkcije v zavodu. Oseba, ki še želi delati naprej lahko sporazumno z delodajalcem sklene novo pogodbo o zaposlitvi za skrajšan delovni čas in ne more več biti na vodstvenih položajih in imeti funkcij v zavodu, skratka je delavec in opravlja svoje strokovno delo.
Hvala za pojasnilo.
Se strinjam z vsem in sem takoj za uveljavitev podobnih pogojev.
Jaz bi dodal še to, tudi sam razumem, da imajo starejši ogromno znanja in izkušenj, za kar bi se jim lahko v tem primeru omogočilo svetovanje, za kar bi bili po obsegu ali urah svetovanja tudi plačani, vendar brez možnosti odločanja ipd.