Pospešitev upravnih postopkov

Odziv Ministrstva za javno upravo

Predlog spremembe Zakona o splošnem upravnem postopku in materialnih predpisov.

Strinjamo se, da je Zakon o splošnem upravnem postopku treba v določenih delih prilagoditi času. V ta namen je v okviru Sveta za trajnostni razvoj državne uprave ustanovljena posebna delovna skupina strokovnjakov, ki bo pripravila sistemska izhodišča za sprejemanje odločitve o obsegu in smeri prenove Zakona o splošnem upravnem postopku. Skupina je (med drugih) razpravljala o prenovi zakona in zavzela načelno stališče, da morebitni nov zakonodajni okvir splošnega upravnega postopka sicer sledi uveljavljeni (tradicionalni) ureditvi splošnega upravnega postpka, ki zagotavlja dokaj učinkovito zaščito javnega interesa ter posameznikov (v smislu fizičnih ali pravnih oseb) v razmerju do upravne oblasti, ob tem pa zasleduje večjo stopnjo splošnosti normiranja kot sedaj. Ob tem je sicer treba zavedati potencialnih nevarnosti, ki jih prinaša splošnost tako na izvedbeni ravni, da posamični postopek zaradi ne bo daljši, ker bodo uradne osebe pridobivale mnenja in stališča kako ga izvesti, kot tudi nevarnosti, da se s tem izvotli smisel  splošnega upravnega postopka, ker se podrobnejša pravila nato uveljavljajo v področnih zakonih. V tem delu je naše stališče očitno nasprotno vašemu, če ga razumemo prav se namreč zavzemate za obitje Zakona o splošnem upravnem postopku s področnimi predpisi. Prepričani smo, da bi bilo to izrazito slabo za pravno varnost in enakost obravnave strank v istovrstnih procesnih situacijah, kar je eden od smotrov Zakona o splošnem upravnem postopku.

Odločitev o splošnosti oziroma konkretnosti zakonskega urejanja bo sprejeta, ko se bo pripravljal nov zakon in bo ob vsaki procesni instituciji potreben razmislek o obsegu oziroma podrobnosti urejanja.

Odgovor na pravilnost vaše teze o vzornosti veljavnega Gradbenega zakona bo dal čas oziroma sodna praksa, ki se bo razvila. Koncept poslovanja z obrazci lahko pomeni pospešitev postopkov, a ima lahko tudi nasprotne učinke. Treba je vzeti v obzir, da sestavni del odločbe, izpostavljate obrazložitev, ima svoj smisel in namen, ki izhaja iz Ustave Republike Slovenije, načel enakega varstva, poštenosti postopka, učinkovitosti pravnega sredstva in sodnega varstva. Zato je odločanje z obrazci, brez obrazložitve, za katero zapišete, da je nihče ne bere, lahko racionalno, če obrazložitev ni potrebna zaradi preizkusa zakonitosti, tako v smislu zavarovanja javnega interesa, zaradi katerega se postopek sploh vodi, in nenazadnje interesa strank in drugih potencialno prizadetih oseb. Ob tem dodajamo, da že Zakon o splošnem upravnem postopku omogoča izdajo odločbe s skrajšano obrazložitvijo in celo brez obrazložitve, zato bi bilo ugotoviti zakaj uradne osebe ne ravnajo v skladu pravnimi možnostmi, ki jih zakon omogoča.
 

Elektronsko poslovanje

Republika Slovenija že več let uporabnikom portala eUprava omogoča brezplačno uporabo varnega elektronskega predala, prav tako vsem zainteresiranim omogoča brezplačen dostop do kvalificiranega elektronskega potrdila za elektronsko identifikacijo in elektronsko podpisovanje (ne nazadnje je ta sedaj tudi na osebni izkaznici), vendar na strani potencialnih uporabnikov ni zaznati velikega interesa po elektronski komunikaciji z državo. Menimo sicer, da je ob ustrezni promociji treba temeljno zagotoviti ustrezen nabor elektronskih storitev in s tem prepričati čim večji obseg uporabnikov v smotrnost prehoda na elektronsko poslovanja preko varnih elektronskih predalov. Trenutno namreč pretežni del uporabnikov raje uporablja ne varne – navadne elektronske predale.

Problematizirano ugotavljanje dopustnosti elektronskega poslovanja po našem mnenju ni na mestu, ne samo, da organ ni dolžan preverjati ali ima nekdo registriran elektronski naslov v uradni evidenci (treba je razlikovati situacije, ko mora organ po uradni dolžnosti pridobivati podatke v uradni evidenci), denimo v Registru stalnega prebivalstva ali Sodnem registru, prav tako ob ustrezni komunikaciji ni treba pisati »dopisov in čakati odgovora«. Zakon o splošnem upravnem postopku, ne Uredba o upravnem poslovanju, ki ureja elektronsko vročanje takšnih zahtev ne določa oziroma jih ne določa na način kot je zapisano. Dejstvo, da organ obvesti stranko, praviloma na elektronski naslov, iz katerega je prejel vlogo ali ga je oseba uporabljala v drugih postopkih, je v zakonu zaradi zagotavljanja spoštovanja ustavnega načela enakega varstva pravic, na katerega je v konkretni in posamični zadevi opozarjalo Ustavno sodišče Republike Slovenije (odločba Up-520/16-16 z dne 7. 6. 2017). Poleg tega zakon predpostavlja obveščanje stranke, ne govori o čakanju odgovora, kot se navaja v pobudi.

Strinjamo se, da so roki za nastanek domneve vročitve lahko predlogi in da je potreben razmislek o njihovem skrajšanju. To bo storjeno v okviru razprave v prej omenjeni delovni skupini strokovnjakov za upravni postopek.