Pospešitev upravnih postopkov
V zadnjem času smo priča številnim težavam z zaostanki na različnih področjih (tujci, gradbena dovoljenja, odločbe EKO sklada, …). Dvomim, da bo taka ali drugačna reorganizacija prinesla prave rezultate, verjamem pa, da trajanje postopkov lahko skrajšamo s sledečimi spremembami:
1. Spremembo zakonodaje, predvsem procesne:
a. najprej ZAKON O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU, ki bi ga bilo nujno potrebo modernizirati ali pa vsaj obiti z materialnimi predpisi. ZUP je namreč napisan prepodrobno in preobsežno in ni primeren za take enormne količine postopkov, kot smo jim priča. Vsak korak v postopku določa preveč natančno, brez nekih večjih koristi za stranke, razen v delu, da jim daje možnost, da »iščejo« napake v postopku, ki pa so večinoma na koncu samo to. Napaka v postopku zaradi določila ZUP, zaradi katerega pa stranki sploh ne nastane dejanska škoda. Večinoma se izkoriščajo samo zato, da se podaljšuje postopek nasprotni stranki. Da se ponavljajo neke zadeve, ki na koncu sploh ne vplivajo na končno odločitev in je ne spremenijo!
b. Sledijo še materialni predpisi, kjer je tudi še dovolj manevrskega prostora. Zgled je lahko nov Gradbeni zakon oz. njemu podrejen Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov, ki vsebuje kar nekaj odločb na obrazcih. S tem se postopek precej skrajša, saj uradniku ni potrebno tipkati 5-10 strani odločbe, ampak je le-ta na obrazcu, ki vsebuje BISTVENE podatke… brez vse mogoče solate v obrazložitvi, ki je načeloma nihče nikoli ne prebere oz. le v tistih redkih primerih, ko pride do pritožbe… glede na vse izdane odločbe je le-teh zgolj manjši procent. Na ta način se vzpostavi tudi poenotenost dovoljenj / odločb po celotni Sloveniji. Tak sistem odločb bi se lahko uvedel tudi za druge postopke.
2. Elektronsko poslovanje DA, a ne za vsako ceno (trenutno zahteve po e-poslovanju delujejo preuranjene)
Čeprav se sliši kot izboljšava v praksi podaljšuje postopke.
a. Najprej so problematični sami koraki, ki jih mora opraviti uradna oseba po Uredbi o upravnem poslovanju, da sploh ugotovi ali lahko posluje s stranko elektronsko (vpogled v ajpes ali pa register, morebiten dopis stranki, čakanje odgovora….).
b. Druga težava je, da skoraj nobena stranka nima varnega elektronskega predala in da torej nobeni stranki dopis / odločba / sklep ni vročen pred potekom 15 dni. Če je torej imela stranka po osebni vročitvi s kuverto možnost dopolnitve zahteve v 15-ih dneh od prejema dopisa, stranke pa so večinoma dopise prevzemale prej kot v 15-ih dneh, sedaj nobena stranka, ki ji je vročen dopis elektronsko le – tega ne prevzame prej, saj velja fikcija vročitve… in to šele 15 dan. Tako traja dopolnjevanje 15 dni + 15 dni… torej 30 dni. Stranke so večinoma zelo ležerne in pasivne pri izpolnjevanju svojih dolžnosti in večinoma izkoristijo ves čas, ki jim je dan za dopolnjevanje, na organu pa se zadeve kopičijo. Nekateri bi imeli zadevo kar deponirano na organu, dokler ne uredijo vsega… pa četudi je to pol leta… Tudi pravnomočnost je po elektronskem vročanju mogoče potrditi šele po izteku 30 dni. Čakanje vročitve po fikciji zaradi ne-varnega elektronskega predala + 15 dni za pritožbo. Vse se podaljšuje. Postopki se zaključujejo počasneje in kasneje.