Spoštovani!
Ponudniki otroških vsebin (knjig, risank in podobnega) bi morali biti pravno kazensko odgovorni za slovnično in slogovno korektnost izdelkov, ki jih ponujajo. Nesprejemljivo je, da se naša mladina slovenščine uči iz risank, ki jih je prevajal robot ali nevešč in neuk prevajalec.
Hvala!
Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Na Ministrstvu za kulturo spremljamo vsa področja javne rabe slovenskega jezika in o kršitvah obveščamo inšpektorate, pristojne za posamezne določbe Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS, Uradni list RS, št. 86/04 in 8/10); ti potem ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi. Zakon o javni rabi slovenščine opredeljuje le status slovenščine v javnosti, zlasti v odnosu do tujih jezikov, ne regulira pa jezikovne ustreznosti in kakovosti slovenščine ter tega področja ne sankcionira. To v praksi pomeni, da zakon ne more predpisovati določenih besed, drugih pa prepovedovati ter ne more z globo kaznovati tistih govorcev ali prevajalcev, ki nimajo ustreznega strokovnega znanja ali posvetijo premalo pozornosti kakovostnemu končnemu izdelku. Take težave morajo reševati izobraževalne ustanove, kakovostni viri, ki jezikovno stvarnost normirajo, in strokovne javne razprave.
Podpiramo prizadevanja za ustrezno in bolj kakovostno rabo slovenščine na vseh področjih oziroma v vseh okoljih (tudi spletnih), zlasti v medijih, ki dosegajo veliko uporabnikov, in v knjižni verigi, in to za vse ciljne skupine. V Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025 je med cilji in ukrepi v okviru jezikovnega izobraževanja in jezikovne opremljenosti kot najširšima področjema jezikovne politike med drugim poudarjeno ozaveščanje o pomenu in vlogi rabe slovenščine na vseh področjih javnega življenja, tudi v različnih vrstah medijev, pomenu prevajalskih in lektorskih storitev ter dostopnosti kakovostne literature v slovenskem jeziku za vse ciljne skupine prebivalstva, zato slovenska jezikovna politika namenja posebno skrb tudi razvoju področja knjige in bralne kulture ter knjižnične in knjigarniške mreže (jezikovna izobraževanja, seznanjanje s terminologijo, uzaveščanje potrebe po kakovostnih prevodih).
Menimo, da državljani lahko svoje nezadovoljstvo z izdelki in storitvami izrazijo tudi neposredno s pritožbo na zadevno institucijo ali gospodarsko družbo oziroma se ne odločijo za nakup izdelkov ali storitev, ki so neustrezne z jezikovnega vidika.