11. 5. 2023
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Vlada Republike Slovenije konkretnega predloga ne podpira, saj pomeni čezmeren poseg v ustavno zavarovano pravico do osebnega dostojanstva. Vlada Republike Slovenije ugotavlja tudi, da bi bila izvedba zapletena in dolgotrajna, treba pa bi bilo zagotoviti tudi nadzor nad porabo vavčerjev.
Pravica do denarne socialne pomoči je urejena z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS) in Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18 in 196/21 – ZDOsk; v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre).
Z denarno socialno pomočjo se v skladu z ZSVarPre posamezniku oziroma družini zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Šteje se, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom (cenzus). V višino le-tega so vključeni tekoči stroški osnovne prehrane, ogrevanja, osnovne obutve in obleke, elektrike in stroški osnovne higiene, kar pomeni, da je denarna socialna pomoč namenjena osnovnemu preživetju, pri čemer deleži, ki so namenjeni plačilu posameznega navedenega stroška, niso določeni. Prav tako denarna socialna pomoč ni namenjena samo nakupu prehrane.
2. člen ZUPJS določa, da se pravice iz javnih sredstev (med katere sodi tudi denarna socialna pomoč) uveljavljajo po načelih enotnosti, pravične razdelitve javnih sredstev, ekonomičnosti, ciljne usmerjenosti prejemkov in po načelu spoštovanja človekovega dostojanstva. 38. člen ZSVarPre določa, da se denarna socialna pomoč praviloma izplača v denarju, v utemeljenih primerih pa se lahko deloma ali v celoti izplača v naravi (boni, naročilnice, plačila računov itd.). Eden od bistvenih namenov ZUPJS in ZSVarPre je torej zagotoviti, da se denarna socialna pomoč izplačuje tako, da je zagotovljeno dostojanstvo prejemnikov oziroma upravičencev do denarne socialne pomoči.
Pravica do osebnega dostojanstva posamezniku zagotavlja priznanje njegove vrednosti, ki mu gre kot človeku in iz katere izvira njegova sposobnost samostojnega odločanja. Iz te človekove lastnosti pa izvira tudi jamstvo osebnostnih pravic. Že ime pove, da so to pravice, ki gredo človeku kot osebi, kot takemu. Z jamstvom osebnostnih pravic so zagotovljeni tisti elementi posameznikove osebnosti, ki niso varovani z drugimi določbami Ustave Republike Slovenije (s svobodo vesti, izražanja itn.), a je šele skupaj z njimi posamezniku dana možnost, da se svobodno razvija in oblikuje svoje življenje v skladu z lastnimi odločitvami (tako US v U-I-226/95 z dne 8. 7. 1999, Uradni list RS, št. 60/99, in OdlUS VIII, 174). Ustavnosodna presoja je v ta okvir vključila tudi splošno svobodo ravnanja (npr. v odločbi št. U-I-137/93 z dne 2. 6. 1994, Uradni list RS, št. 42/94, in OdlUS III, 62).
V okvir splošne svobode ravnanja po mnenju Vlade Republike Slovenije sodi tudi pravica posameznika, da odloča o tem, kako bo porabil denarno socialno pomoč.
Splošna svoboda ravnanja ne pomeni neomejene in abstraktne »naravne« svobode. Uresničuje se lahko le v ustavnih okvirih. V vsebinskem smislu pomeni pravica do splošne svobode ravnanja pravno določeno svobodo, ki je omejena, toda v teh mejah hkrati tudi zaščitena. Kot člani družbene skupnosti morajo posamezniki trpeti omejitve splošne svobode ravnanja, ki jih narekujejo interesi drugih in skupnosti kot celote. Te omejitve same po sebi ne pomenijo posega v splošno svobodo ravnanja, temveč pomenijo opredelitev njene ustavnopravno varovane vsebine (tako Odl US XI, 137, U-I-54/99, Uradni list RS, št. 61/02).
Prejemnik denarne socialne pomoči mora zato le-to porabiti za stroške preživljanja in z njo ravnati kot dober gospodar. Kadar obstaja velika verjetnost, da posameznik oziroma družina denarne socialne pomoči ne bo namenila za namen preživetja in bo zato ogrožena socialnoekonomska varnost posameznika oziroma družine, kot so alkoholizem in druge oblike zasvojenosti in podobno, je z ZSVarPre že zdaj omogočeno izplačevanje oziroma nakazovanje denarne socialne pomoči v naravi, tudi v obliki bonov, pri čemer mora biti odločitev o izplačilu v naravi podkrepljena z listinami oziroma dokazili, ki utemeljujejo tako odločitev in podpirajo denarni tok.
Vlada Republike Slovenije želi poudariti, da centri za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: CSD) v skladu z Zakonom o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO in 196/21 – ZDOsk; v nadaljnjem besedilu: ZSV) posameznikom ali družinam nudijo tudi socialnovarstvene storitve. Te so namenjene preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva, in so naslednje: prva socialna pomoč, osebna pomoč ter pomoč družini za dom. Ko npr. CSD dobi informacijo, da družini ali posamezniku zaradi neplačevanja mesečnih življenjskih stroškov, ki ima širše socialne razsežnosti, grozi izvršba, se z njim poveže ter uporabi veščine in elemente strokovnega dela. V okviru socialnovarstvene storitve prva socialna pomoč strokovni delavec CSD s posameznikom prepozna in opredeli stiske ali težave, oceni mogoče rešitve in ga seznani z mogočimi oblikami (denarne) pomoči ter mu predstavi mrežo in programe izvajalcev, ki mu lahko pomagajo. CSD lahko pomaga tudi s socialnovarstveno storitvijo osebna pomoč, vendar ob soglasju uporabnika, s tem, da nudi pomoč in oporo posamezniku s svetovanjem, kako izboljšati svoje socialne zmožnosti. Lahko pa pomaga tudi s pomočjo celotni družini s socialnovarstveno storitvijo pomoč družini za dom, v okviru katere nudi strokovno pomoč in svetovanje celotni družini za urejanje odnosov in iskanje rešitev za izhod iz stiske. V skladu s 35. členom ZSVarPre, ki ureja pravico do denarne socialne pomoči, obstaja tudi možnost, da CSD z upravičencem na podlagi opredelitve socialne problematike oziroma stisk in težav ter ocene možnih rešitev sklene dogovor o aktivnem reševanju njegove socialne problematike (vključitev v psihosocialno rehabilitacijo, zdravljenje itd.), v katerem se določijo aktivnosti in obveznosti upravičenca ter prenehanje upravičenosti do denarne socialne pomoči v primeru neupravičenega prenehanja izvajanja dogovora.
Vlada Republike Slovenije želi poudariti še, da bi bila za izvedbo predloga potrebna tudi prilagoditev delovanja trgovcev in drugih ponudnikov (npr. elektrike in ogrevanja) ter morebiti sprememba področne zakonodaje. Vzpostaviti bi bilo treba nadzor. Potrebna bi bila tudi sprememba ZSVarPre. Izvedba bi prinesla dodatno upravno obremenitev CSD, ki so že zdaj zelo obremenjeni, in dodatno finančno obremenitev, saj bi bilo treba na CSD zagotoviti dodatni kader. Potreben pa bi bil tudi čas za nadgradnjo informacijskega sistema CSD, ki ga le-ti uporabljajo pri odločanju o denarni socialni pomoči.