Prestrukturiranje upravnih enot v okraje
Pred kratkim se je pojavila ideja o zmanjšanju števila upravnih enot iz 58 na 12. Kot razlog sta bila navedena neenakost v velikosti in prebivalstvu ter pomanjkanje kadra. Vendar pa bi se UE zmanjšale na meje statističnih regij, ki pa so po velikosti ter številu prebivalstva še bolj neenake kot današnje UE, prav tako pa ne sledijo kulturnim in geografskim mejam ter vsakodnevnim migracijam (saj so bile ustvarjene z namenom statistike in ne uprave). Stik med državo ter državljani bi se tako le še poslabšal, okrepila pa bi se centralizacija.
Zato predlagam (v primeru da se število UE res zmanjša) prestrukturiranje UE v okraje po zgledu iz zgodovine ter sosednjih držav (Avstrija, Češka, Nemčija, Slovaška, itd.). Okrajev bi bilo 32, število prebivalcev bi segalo od 27.000 (okraj Črnomelj) do 293.000 (okraj Ljubljana), po velikosti bi bili primerljivi, dostopnost do središč bi bila mnogo boljša kot v državnem predlogu. Mestne občine Maribor, Celje, Kranj, Koper, Novo mesto, Nova Gorica ter občina Domžale bi bile zaradi njihove velikosti (nad 35.000 preb.) ter velikosti zaledja(MO Velenje je zaradi omenjenega iz posebnosti izvzeta), ločene od okoliških občin te pa bi bile združene v samostojen okraj. (Primer: na območju mestne občine Maribor bi bil ustanovljen samostojen okraj Maribor; občine iz UE Ruše, Lenart, Pesnica ter preostale občine UE Maribor pa bi bile združene v okraj Maribor-okolica s središčem v Mariboru). Ta posebnost bi omogočila lažjo razporeditev kadra iz bivših UE na okraje, gneča bi bila prav tako manjša. Poleg Velenja pa je iz omenjenega izvzeta tudi MO Ljubljana. Občine UE Ljubljana (z izjemo Ljubljane) bi se namreč priključile k okoliškim okrajem (občina Medvode se priključi okraju Škofja Loka; občine Brezovica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec k okraju Vrhnika-Logatec; občine Ig, Velike Lašče, Škofljica k okraju Grosuplje; občina Vodice k okraju Domžale-Kamnik). Porazporeditev občin bi razbremenila okraj Ljubljana, na prebivalce omenjenih občin pa nebi imela večjega vpliva zaradi bližine novih okrajev. Problem s kadrom bi bil tako v večji meri rešen, do še večje centralizacija pa nebi prišlo.
V primeru ustanovitve pokrajin bi okraji služili kot osnovne enote, na katerih bi bile pokrajine grajene. Prav tako bi okraji omogočili ustanovitev večjih pokrajin (6-9). V tem primeru bi lahko ubrali Avstrijski model s katerim bi vsak okraj dobil tudi svojo registrsko oznako (npr. okraj Bistrica-Konjice - BK/SB; okraj Kočevje - KO, okraj Velenje - VE...)
V priponki prilagam še zemljevid ter seznam okrajev.
Lp