Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Prestrukturiranje upravnih enot v okraje

481 OGLEDOV 1 KOMENTAR

Pred kratkim se je pojavila ideja o zmanjšanju števila upravnih enot iz 58 na 12. Kot razlog sta bila navedena neenakost v velikosti in prebivalstvu ter pomanjkanje kadra. Vendar pa bi se UE zmanjšale na meje statističnih regij, ki pa so po velikosti ter številu prebivalstva še bolj neenake kot današnje UE, prav tako pa ne sledijo kulturnim in geografskim mejam ter vsakodnevnim migracijam (saj so bile ustvarjene z namenom statistike in ne uprave). Stik med državo ter državljani bi se tako le še poslabšal, okrepila pa bi se centralizacija.

Zato predlagam (v primeru da se število UE res zmanjša) prestrukturiranje UE v okraje po zgledu iz zgodovine ter sosednjih držav (Avstrija, Češka, Nemčija, Slovaška, itd.). Okrajev bi bilo 32, število prebivalcev bi segalo od 27.000 (okraj Črnomelj) do 293.000 (okraj Ljubljana), po velikosti bi bili primerljivi, dostopnost do središč bi bila mnogo boljša kot v državnem predlogu. Mestne občine Maribor, Celje, Kranj, Koper, Novo mesto, Nova Gorica ter občina Domžale bi bile zaradi njihove velikosti (nad 35.000 preb.) ter velikosti zaledja(MO Velenje je zaradi omenjenega iz posebnosti izvzeta), ločene od okoliških občin te pa bi bile združene v samostojen okraj. (Primer: na območju mestne občine Maribor bi bil ustanovljen samostojen okraj Maribor; občine iz UE Ruše, Lenart, Pesnica ter preostale občine UE Maribor pa bi bile združene v okraj Maribor-okolica s središčem v Mariboru). Ta posebnost bi omogočila lažjo razporeditev kadra iz bivših UE na okraje, gneča bi bila prav tako manjša. Poleg Velenja pa je iz omenjenega izvzeta tudi MO Ljubljana. Občine UE Ljubljana (z izjemo Ljubljane) bi se namreč priključile k okoliškim okrajem (občina Medvode se priključi okraju Škofja Loka; občine Brezovica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec k okraju Vrhnika-Logatec; občine Ig, Velike Lašče, Škofljica k okraju Grosuplje; občina Vodice k okraju Domžale-Kamnik). Porazporeditev občin bi razbremenila okraj Ljubljana, na prebivalce omenjenih občin pa nebi imela večjega vpliva zaradi bližine novih okrajev. Problem s kadrom bi bil tako v večji meri rešen, do še večje centralizacija pa nebi prišlo.

V primeru ustanovitve pokrajin bi okraji služili kot osnovne enote, na katerih bi bile pokrajine grajene. Prav tako bi okraji omogočili ustanovitev večjih pokrajin (6-9). V tem primeru bi lahko ubrali Avstrijski model s katerim bi vsak okraj dobil tudi svojo registrsko oznako (npr. okraj Bistrica-Konjice - BK/SB; okraj Kočevje - KO, okraj Velenje - VE...)

V priponki prilagam še zemljevid ter seznam okrajev.

Lp

26 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR G Grmiček123 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


25. 5. 2023

Odziv Ministrstva za javno upravo

Uvodoma seznanjamo, da je v mesecu decembru 2022 bil oblikovan Strokovni svet za trajnostni razvoj javne uprave s Sklepom z dne 5. 12. 2022 (v nadaljevanju: Strokovni svet). Strokovni svet je bil oblikovan kot posvetovalno telo ministrice za javno upravo in je namenjen okrepitvi dobrega sodelovanja z lokalno samoupravo in drugimi deležniki. Ena od vsebin, s katero se ukvarja, zajema tudi reorganizacijo in modernizacijo upravnih enot za bolj kakovostne javne storitve v sinergiji z lokalno samoupravo. Osredotoča se predvsem na predloge za izboljšanje kakovosti dela in prijaznosti do uporabnikov. Upravne enote predstavljajo neposreden stik države z uporabniki. Pomenijo državni servis, zato je njihov cilj prijazen servis in zadovoljen uporabnik. V Sloveniji imamo 58 upravnih enot, ki so med seboj neenake, tako po delovnem pripadu kot po načinih dela. Zato je Vlada RS in Ministrstvo za javno upravo pristopilo k spremembam, katerih glavni cilj je dvig zaupanja javnosti v javne institucije, strateško upravljanje javnih institucij ter koordiniran razvoj javne uprave. Naloga Strokovnega sveta je predlaganje rešitev, ki bodo upoštevale tako pozitivne točke delovanja upravnih enot kot zaznane slabosti, ki se pojavljajo pri njihovem delu. Na primer neenakomerna obremenjenost posameznih upravnih enot in s tem uslužbencev upravnih enot, različne prakse upravnih enot pri izvrševanju javnih nalog oz. upravnih nalog na relativno majhni zaokroženi teritorialni celoti ter kadrovski izzivi.

Modernizacija se bo v prihodnje oblikovala na osnovi stališč strokovnega sveta na treh vsebinskih sklopih:

  1. kakovostnih predpisih, temelječih na dokazih in vključevanju javnosti v oblikovanje javnih politik,
  2. reorganizaciji  upravnih  enot za bolj kakovostne javne storitve, usmerjene v uporabnike v sinergiji z lokalno samoupravo in
  3. regulaciji upravnih postopkov in digitalizaciji upravnega poslovanja.

V sedanjem času in z vidika zaznanih problematik ter pričakovanih izzivov se ministrica za javno upravo namreč zavzema za trajnostni razvoj javne uprave, katerega cilj je tudi reorganizacija in modernizacija upravnega poslovanja in upravnih enot. Modernizacija je namenjena izboljšanju kvalitete javnih storitev za vse uporabnike, to pomeni prebivalce, podjetja in druge pravne subjekte. Z vso resnostjo se zavzema tudi za še boljšo dostopnost javnih storitev. Prav zato se vlaga veliko energije v zagotavljanje dostopnosti javnih storitev neposredno na terenu. S tem namenom se odpira že leta zaprte krajevne urade in dodatno vzpodbuja približevanje, dostopnost in uporaba javnih storitev preko eUprave in državnega portala SPOT, ki je namenjen gospodarskim subjektom. Pri izboljšanju javnih storitev in komunikaciji z uporabniki pa ima ključno vlogo javni uslužbenec, ki lahko s svojo strokovnostjo in pozitivnim odnosom največ doprinese k učinkovitosti upravnega poslovanja. Prav javni uslužbenci s strokovnim znanjem in svojim zadovoljstvom na delovnem mestu omogočijo uspešnejše in hitrejše reševaje postopkov.

V že začrtanih okvirjih delovanja Ministrstva za javno upravo je v mesecu februarju 2023 potekala prva seja Koordinacijske skupine načelnikov za reorganizacijo in modernizacijo upravnega poslovanja upravnih enot v Republiki Sloveniji, na kateri je ministrica za javno upravo predstavila in obrazložila razmišljanja in možna izhodišča za reorganizacijo in modernizacijo. Prva seja je bila namenjena predstavitvi izhodišč za modernizacijo upravnih enot, obrazložitvi dejstev in okoliščin obstoječega sistema, prednostim in pomanjkljivostim, ter odpiranju nadaljnjih razmišljanj članov koordinacijske skupine in širšega okolja vseh načelnikov in vršilcev dolžnosti načelnikov o posodobitvi poslovanja. Osnovni cilj sestanka je bil, da se vzpodbudi diskusija o oblikovanju možnih izhodišč za reorganizacijo in modernizacijo upravnih enot. V tem pogledu sta bili v obliki delovnega gradiva predloženi dve različni možnosti, ki nikakor nista edini in temeljita na izkušnjah in gradivih iz obdobij od leta 2001 do 2003, 2005 do 2007, 2013 do 2014, oziroma iz Funkcijske analize subjektov javnega sektorja iz novembra 2015.

Komentarji