Če odpremo na Wikipediji stran "list of national mottos" je Slovenija ena redkih držav pri kateri žal piše: "no official motto". Predlagam, da se naše uradno geslo glasi: "Stati inu obstati". To geslo oz. moto ima močno zgodovinsko vrednost, je unikatno in udarno.
Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Ministrstvo za javno upravo, kjer na Direktoratu za lokalno samoupravo, nevladne organizacije in politični sistem urejamo zakonodajo s področja simbolov države Slovenije, smo ob pripravi odgovora pregledali navedeno spletno stran, ker so pri številnih državah res napisana uradna gesla teh držav, veliko število držav pa gesla, enako kot Republika Slovenija, nima.
Ustava Republike Slovenije v 6. členu določa državne simbole. Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu. Slovenska narodna zastava je belo-modro-rdeča zastava. Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro. Himna Slovenije je Zdravljica. Ustava v istem členu tudi določa, da je uporaba grba, zastave in himne urejena z zakonom. Leta 1994 je bil sprejet Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije, ki državne simbole natančneje določa.
Slovenci svoje spoštovanje do države kažemo tudi s spoštovanjem do njenih simbolov. Grb, zastava in himna Republike Slovenije, ki so določeni v Ustavi Republike Slovenije in citiranem zakonu označujejo pripadnost naši državi. Na razvoj in videz slovenskih državnih simbolov so vplivale zlasti zgodovinske okoliščine in sicer boj Slovencev za neodvisnost in geografsko enotno zedinjeno Slovenijo, težnje po ohranitvi slovenskega jezika ter boj za temeljne politične in človekove pravice. Temelji slovenskih simbolov so se v duhu prebujenja narodov izoblikovali v 19. stoletju.
Wikipedija je spletna stran, kjer posamezniki sooblikujejo nastajanje strani z vnašanjem podatkov, ki jih poznajo. Ne gre za uradno spletno stran in tudi vsebine na njej niso potrjene. Ne glede na to, pa je na tej strani razvidno, da mnoge izmed držav uradnega gesla države nimajo, kot ga nima Republika Slovenija, saj ni določeno v nobeni zakonodaji in tudi uradnega predloga, kot nam je znano, Državni zbor Republike Slovenije še ni obravnaval.
Državni zbor je nosilec zakonodajne oblasti v Republiki Sloveniji in zato edini organ v državi, ki lahko sprejema zakone. Zakoni se sprejemajo v zakonodajnem postopku, ki vsebuje več faz – od predloga zakona prek vlaganja amandmajev (sprememb in dopolnitev) do glasovanja in razglasitve zakona oziroma do drugih vrst končanja zakonodajnega postopka. Državni zbor sprejema zakone, ki na novo urejajo posamezna družbena področja, lahko pa s sprejetjem novele že veljavnega zakona spremeni ali dopolni ureditev z zakonom že urejenih družbenih razmerij. Zakonodajni postopek urejata Ustava Republike Slovenije in Poslovnik Državnega zbora. Zakone lahko predlagajo Vlada, vsak poslanec, Državni svet in najmanj pet tisoč volivcev.
Predlog, ki ga je podal posameznik, mora biti v Republiki Sloveniji podprt kot je opisano, da bi postal uradno določen. Če bo v opisani proceduri uradno geslo Republike Slovenije določeno v zakonu, bo postalo uradno in se ga bo lahko uradno uporabljalo v javnosti, na spletnih straneh in povsod, kjer bo to določeno. Do takrat pa se tudi na strani Wikipedije, nobeno geslo ne more uporabljati kot uradno geslo Republike Slovenije.