Oskrba v oskrbovanih stanovanjih

Odziv Ministrstva za solidarno prihodnost

Oskrbovana stanovanja so bila zamišljena v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot vmesna oblika med pomočjo na domu in institucionalnim varstvom. V sistemu socialnega varstva so tako prisotna že blizu 30 let. Približno 2/3 oskrbovanih stanovanj je najemnih, v lasti večjih institucionalnih lastnikov, 1/3 pa jih je v lasti zasebnikov.

V vseh letih obstoja se je to področje le malo prilagajalo spremembam, ki jih je zahteval čas oz. spremenjeno okolje. V začetku so oskrbovana stanovanja, oz. oskrba v njih, predstavljala ''posebno obliko institucionalnega varstva v drugi organizirani obliki'' . S spremembo Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev leta 2011 (Uradni list RS, št. 45/10,28/11, 111/13, 202/15, 76/17, 54/19, 203/21, 54/22 in 159/22) je prišlo do spremembe, da se lahko osnovna in socialna oskrba kot posebna oblika institucionalnega varstva nadomestita z obliko storitve pomoči na domu – socialna oskrba na domu, če s tem soglaša občina. Stanovanja je deloma urejal tudi Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje (Ur.l. RS, št. 110/2004,  1/09 in 17/11). Iz tega pravilnika je leta 2011, poleg nekaterih drugih določb izpadla tudi obveza oskrbnika, da omogoči zagotavljanje storitev osnovne in socialne oskrbe ter storitev zdravstvene nege.

Zavedamo se vrste odprtih izzivov na področju oskrbovanih stanovanj tako na področju lastništva, različnih potreb pri oskrbi, potrebi po 24-urni povezavi s centrom, nalogami oskrbnika in tudi drugimi zadevami. S tem področjem se v zadnjih mesecih intenzivno ukvarjamo, da bi pripravili ustrezne rešitve.

Zahvaljujemo se za poslane predloge, na katere bomo pozorni pri naših nadaljnjih aktivnostih. V tem trenutku pa jih ne moremo realizirati, saj delamo na pripravi celovite rešitve tega področja.