25. 5. 2023
Odziv Ministrstva za finance
V zvezi s podanim predlogom, Ministrstvo za finance v okviru svojih pristojnosti pojasnjuje, da je bil 29. 11. 2013 sprejet Zakon o davku na nepremičnine (Uradni list RS, št. 101/13; v nadaljnjem besedilu: ZDavNepr), ki pa je bil kasneje z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014, razveljavljen. Ustavno sodišče je odločilo, da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena ZDavNepr. S tem je ustavno sodišče vrnilo v uporabo odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) ter odmero davka od premoženja. Danes se torej, vezano na lastništvo ali uporabo nepremičnin, plačujeta dve dajati, in sicer NUSZ, ki ima naravo davka na nepremičnine ter davek od premoženja, ki vsebuje elemente premoženjskega davka. Odmero NUSZ urejajo predpisi s področja prostorske zakonodaje. NUSZ se plačuje za vsa nezazidana in zazidana stavbna zemljišča, davčni zavezanci pa so njihovi uporabniki, tako fizične kot pravne osebe. Ta davčna oblika sloni na izhodišču, da morajo vse nepremičnine prispevati k zagotavljanju sredstev občin za vlaganja v lokalno infrastrukturo, zato ne določa oprostitev glede na vrsto rabe nepremičnin ali glede na število nepremičnin posameznega zavezanca. Nepremičnine kot premoženje pa obdavčuje davek od premoženja, ki ga ureja Zakon o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88 in 8/89 ter Uradni list RS, št. 48/90, 8/91, 7/93, 18/96 – ZDavP, 91/98 – ZDavP-C, 117/06 – ZDVP, 117/06 – ZDDD in 24/08 – ZDDKIS, 101/13 – ZDavNepr in 22/14 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDO). ZDO določa, da davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže ter prostore za počitek oziroma rekreacijo. Ta zakon tudi določa, da se davčna osnova za ta davek za stanovanjske prostore zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine. Davčna osnova se zniža pod pogojem, da je lastnik ali njegovi ožji družinski člani (zakonec, otroci in posvojenci lastnika) oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjskih prostorih. Enako se zniža davčna osnova tudi lastniku stanovanjskih prostorov, v katerih biva imetnik stanovanjske pravice, kateremu je bilo stanovanje dodeljeno z odločbo. Zavezancu z več kot tremi družinskimi člani (zakoncem, otroci, posvojenci, starši lastnika in njegovega zakonca in tisti, ki jih je lastnik dolžan vzdrževati po zakonu), s katerimi je v letu pred letom, za katero se odmerja davek, stalno prebival v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju, pa se odmerjeni davek na podlagi vloge zniža za 10% za četrtega in vsakega nadaljnjega družinskega člana. Nekatere vrste stavb (npr. kmetijska gospodarska poslopja, stavbe, ki so razglašene za kulturni ali zgodovinski spomenik itd.) so davka od premoženja v celoti oproščena. Začasno pa so tega davka oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, in sicer za deset let. Oprostitev se prizna tudi za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oziroma stanovanja in garaže, če se je zaradi popravila ali obnove vrednost stanovanjske hiše oziroma stanovanja ali garaže povečala za več kot 50 %.
Predpisi, ki danes urejajo obdavčitev nepremičnin, torej vse uporabnike nepremičnin zavezujejo k plačevanju NUSZ, za namene njihove obdavčitve kot premoženja pa določajo, da se za stanovanja, v katerih biva lastnik (ali njegov ožji družinski član, ali uživalec stanovanjske pravice), če to stanovanje ni večje od 160 m2, davek od premoženja ne plačuje, kar je rešitev, ki je skladna s posredovanim predlogom.
Glede morebitnih sprememb na področju obdavčitve nepremičnin pa pojasnjujemo, da se te še ne pripravljajo, bo pa vaš predlog, tako kot vsi predlogi širše zainteresirane javnosti, lahko obravnavan v okviru prenove tega področja oziroma drugačne ureditve obdavčitve nepremičnin v prihodnosti.