Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Zakon o cestah

523 OGLEDOV 12 KOMENTARJEV

Kdor se vozi po slovenskih cestah, ve, da so te v večini primerov v slabem stanju. Ogromno udarnih jam, posedanja in razpokanih cestišč. Ob obnovi ceste naj bi ta imela življenjsko dobo vsaj 20 let. Žal je to v praksi bolj izjema kot pravilo. Ni težava v finančnih sredstvih, ampak v obstoječi zakonodaji, ki je zastarela in neprimerna za današnje obremenitve. Če dodamo zraven še vremenske vplive in geografijo Slovenije, dobimo stanje, ki ga imamo danes.

Na ministrstvu in direkciji za infrastrukturo pravijo, da so ceste v Sloveniji grajene po evropskih standardih. Že na oko se vidi, da je vozna površina v Sloveniji drugačna kot v sosednjih državah. O pomanjkanju rednega vzdrževanja pa nima niti smisla govoriti. Vozniki, ki plačujejo dajatve za uporabo cest, pričakujejo, da so le te v zadovoljivem stanju. Če bi radi bili razvita in urejena država, potem je potrebno prometno infrastrukturo imeti na visokem nivoju.

Predlagam, da se enostavno kopira cestna zakonodaja iz Avstrije ali Hrvaške ali pa, da se vsaj naredi primerjava z njihovo zakonodajo.

podcrto.si/zakaj-drzavne-ceste-propadajo-in-kako-bodo-odgovorni-izboljsali-njihovo-varnost/

www.xn--mk-ineniring-ryc.si/Strokovni-clanki/VZROKI-ZA-PROPADANJE-VOZISC-IN-KAKO-JIH-ODPRAVITI/

maribor24.si/lokalno/zakaj-so-avstrijske-ceste-zgledne-nase-pa-vse-luknjaste

31 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B Bohinj 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


13. 6. 2023

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Predlagatelj je v svojem predlogu kritičen do stanja v kakršnem so slovenske ceste. Kot razlog za takšno stanje vidi v neustrezni področni zakonodaji in standardih gradnje, zato predlaga, da se Republika Slovenija zgleduje po ureditvah iz sosednje Republike Avstrije ali Republike Hrvaške. 

V skladu z veljavno pozitivno zakonodajo v Republiki Sloveniji delimo javne ceste na državne in občinske, kateri sledi tudi pristojnost njihovega upravljanja. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo tako skrbi za upravljanje, vzdrževanje in razvoj glavnih in regionalnih cest ter državnega kolesarskega omrežja, družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d. pa za upravljanje, vzdrževanje in načrtovanje razvoja avtocest in hitrih cest. Upravljanje z občinskimi cestami je v pristojnosti posameznih občin, ki tako skrbijo tako za njihovo izgradnjo, kot tudi za njihovo vzdrževanje.

Na področju nacionalne zakonodaje so enotna pravila za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje vseh javnih cest urejena z Zakonom o cestah, z namenom zagotavljanja enakih pogojev oziroma standardov za varno odvijanje cestnega prometa na celotnem cestnem omrežju. Ker gre pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in vzdrževanju javnih cest tako za gradbeno-tehnični vidik na eni, kot za prometno-ekonomski in okoljski vidik na drugi strani, temu ustrezno sledi tudi dokaj obširna normativna ureditev tega področja, ki zajema poleg predpisov s področja cest in cestne infrastrukture tudi predpise, ki urejajo področje gradnje in prostorskega načrtovanja. Pri projektiranju cest se tako glede sestave, vsebine in oblike projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje cest, uporabljajo določbe predpisov o graditvi objektov, ki urejajo izdelovanje projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje objektov, ter določbe predpisov o javnih cestah, ki urejajo tehnične specifikacije. Tehnične zahteve, pogoje in normative, ki se morajo zaradi zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti gradnje ter vzdrževanja javnih cest in njihovih elementov upoštevati pri izdelovanju projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje cest, pa so določene s Pravilnikom o projektiranju cest, s katerim je upoštevan tudi postopek informiranja v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/34/ES z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. julija 1998, str. 37), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/48/ES z dne 20. julija 1998 o spremembi Direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 217 z dne 5. avgusta 1998, str. 18).

Ne glede na to, kakšno je posameznikovo subjektivno mnenje o stanju in kakovosti slovenskih cest oziroma vozišč, se je potrebno zavedati, da obstajajo normativno določeni okviri, ki se jih morajo pri svojem delu vsi deležniki, vpleteni v celotni proces načrtovanja, projektiranja, gradnje in vzdrževanja javnih cest, držati. Kakovost vozišč na državnih cestah je tako opredeljena s Tehničnimi specifikacijami za ceste, ki določajo tehnične standarde v zvezi s planiranjem, projektiranjem, graditvijo in vzdrževanjem javnih cest, od leta 2008 naprej pa so v veljavi tudi evropski produktni standardi EN 13108 (in Slovenski nacionalni dodatki SIST 1038), ki določajo proizvodnjo asfaltnih zmesi. Ob tem je potrebno tudi dodati, da na zmogljivost vozišč ne vpliva le kakovost same gradnje in v voziščno konstrukcijo vgrajeni materiali, temveč ima zelo pomembno vlogo tudi prometna obremenitev, posledice katere so ob preobremenjenosti vidne v obliki utrujanja, posedanja in preoblikovanja vozne površine, kot tudi celotne voziščne konstrukcije. Kar pa zadeva pozitivno zakonodajo s tega področja, slovenska zakonodaja v celoti sledi evropski, kateri je v skladu z načeli primarnosti, neposrednosti in absolutnosti prava EU sicer tudi edini zavezana slediti.

Komentarji