13. 6. 2023
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Predlagatelj je v svojem predlogu kritičen do stanja v kakršnem so slovenske ceste. Kot razlog za takšno stanje vidi v neustrezni področni zakonodaji in standardih gradnje, zato predlaga, da se Republika Slovenija zgleduje po ureditvah iz sosednje Republike Avstrije ali Republike Hrvaške.
V skladu z veljavno pozitivno zakonodajo v Republiki Sloveniji delimo javne ceste na državne in občinske, kateri sledi tudi pristojnost njihovega upravljanja. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo tako skrbi za upravljanje, vzdrževanje in razvoj glavnih in regionalnih cest ter državnega kolesarskega omrežja, družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d. pa za upravljanje, vzdrževanje in načrtovanje razvoja avtocest in hitrih cest. Upravljanje z občinskimi cestami je v pristojnosti posameznih občin, ki tako skrbijo tako za njihovo izgradnjo, kot tudi za njihovo vzdrževanje.
Na področju nacionalne zakonodaje so enotna pravila za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje vseh javnih cest urejena z Zakonom o cestah, z namenom zagotavljanja enakih pogojev oziroma standardov za varno odvijanje cestnega prometa na celotnem cestnem omrežju. Ker gre pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in vzdrževanju javnih cest tako za gradbeno-tehnični vidik na eni, kot za prometno-ekonomski in okoljski vidik na drugi strani, temu ustrezno sledi tudi dokaj obširna normativna ureditev tega področja, ki zajema poleg predpisov s področja cest in cestne infrastrukture tudi predpise, ki urejajo področje gradnje in prostorskega načrtovanja. Pri projektiranju cest se tako glede sestave, vsebine in oblike projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje cest, uporabljajo določbe predpisov o graditvi objektov, ki urejajo izdelovanje projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje objektov, ter določbe predpisov o javnih cestah, ki urejajo tehnične specifikacije. Tehnične zahteve, pogoje in normative, ki se morajo zaradi zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti gradnje ter vzdrževanja javnih cest in njihovih elementov upoštevati pri izdelovanju projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje cest, pa so določene s Pravilnikom o projektiranju cest, s katerim je upoštevan tudi postopek informiranja v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/34/ES z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. julija 1998, str. 37), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/48/ES z dne 20. julija 1998 o spremembi Direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 217 z dne 5. avgusta 1998, str. 18).
Ne glede na to, kakšno je posameznikovo subjektivno mnenje o stanju in kakovosti slovenskih cest oziroma vozišč, se je potrebno zavedati, da obstajajo normativno določeni okviri, ki se jih morajo pri svojem delu vsi deležniki, vpleteni v celotni proces načrtovanja, projektiranja, gradnje in vzdrževanja javnih cest, držati. Kakovost vozišč na državnih cestah je tako opredeljena s Tehničnimi specifikacijami za ceste, ki določajo tehnične standarde v zvezi s planiranjem, projektiranjem, graditvijo in vzdrževanjem javnih cest, od leta 2008 naprej pa so v veljavi tudi evropski produktni standardi EN 13108 (in Slovenski nacionalni dodatki SIST 1038), ki določajo proizvodnjo asfaltnih zmesi. Ob tem je potrebno tudi dodati, da na zmogljivost vozišč ne vpliva le kakovost same gradnje in v voziščno konstrukcijo vgrajeni materiali, temveč ima zelo pomembno vlogo tudi prometna obremenitev, posledice katere so ob preobremenjenosti vidne v obliki utrujanja, posedanja in preoblikovanja vozne površine, kot tudi celotne voziščne konstrukcije. Kar pa zadeva pozitivno zakonodajo s tega področja, slovenska zakonodaja v celoti sledi evropski, kateri je v skladu z načeli primarnosti, neposrednosti in absolutnosti prava EU sicer tudi edini zavezana slediti.
Če bi v Sloveniji cenili in plačevali delo, bi zbrali denar tudi za ceste, in še marsikaj drugega.
Na vseh lestvicah o stanju cestišč je Slovenija za Hrvaško. V precej slabem stanju so državne in občinske ceste. Da se že po nekaj letih začnejo pojavljati razpoke in posedanja cestišča kaže na nekvalitetno izvedbo. Kljub velikim vložkom v cestno infrastrukturo se stanje ni kaj bistveno izboljšalo.
Podpiram predlog ! Koliko nas državljane na leto stanejo popravila podvozja zaradi naluknjanih cest ,! Je to mar zaradi premalo plačevanja cestnin pri registraciji ? Ne, temveč, ker gre denar na napačna mesta - za nekoristna zapravljanja nekoristnih "delavcev" in tudi za Slovenske Železnice .
V ljubljani je odličen cestni odsek na Kajuhovi cesti po obnovi od Letališke do Zaloške, izvajalec GP KRK (Hrcašaka), povprašal sem možaka ki je valjavl oz. utrjeval ssfalt v čem je trik da je asfalt že na oko boljši, odgovor je bil enostaven: pri vas vaši poteptajo asfalt maksimalno 1 uro, njihov normativ je 4 ure, še danes je na tem odseku najboljši asfalt v Ljubljani.
V primeru da se nam poškoduje avto na cesti je potrebno narediti policijski zapisnik, ki je osnova za izterjavo škode s strani upravljalca/vzdrževalca ceste in sicer takoj ob dejanju in ne čez nekaj dni.
Nekje sem pred davnim časom zasledil, da do 8cm globine ni odškodnine a žal ne najdem vira. Samo toliko, da si ne bi kdo delal nepotrebnega dela.
Omejitev ceste 110km/h, naletite oviro kot pišete luknja z robom 8cm in jo zadanete z enim kolesom, kaj se bo zgodilo, prvo vam bo počila guma, nato bo platišče izgubilo svojo obliko, tretje se boste do amena prestrašili in če nimate obeh rok na volanu boste zelo težko odnesli celo kožo in avto z nič dodatnimi poškodbami in si boste po adrenalinu samo še rekli dobro da se nobenemu ni nič zgodilo, poklicali policijo zaradi nezgode na poškodovani cesti, policist bo v zapisnik napisal da je luknja globoka 7,9cm in boste ostali brez nadomestila za narejeno nehodiga sluteč da cesta ni vzdrževanja a vsako leto plačaujemo dajatev cestnega prispevka za ceste ob registraciji, upravljalec cestnega odseka pa se vam na koncu smeji saj vam piše da luknja ni globoka 8,0cm. Upam da vaše pisanje ne drži.
Jaz bi bil previden pri želji, da imamo ceste, podobne hrvaškim.
Avstrijskih ne poznam, hrvaške pa niso dobre, niti na avtocestah ne.
Kakšne bodo še ceste, če se dejansko uresničijo mokre sanje določenih predlagateljev, da se vožnja po avtocesti plača po prevoženem kilometru...
Ne fantaziraj denar od cestnin se ze dolgo vlaga v SZ novi vlaki tiri zlate ure za upokojene ki so delali na SZ to je bilo ze vse na tv nemisli da boš tu kaj dosegel poglje koliko je ovir po cestah visokih 20 cm asfalt s katerim bi lahko popravili veliko cest kot navajaš je to samo pri nas
Kako so slabe ceste šele v USA, udarne jame do udarne jame.
Pa ne samo to.
Kot se spodobi za našo neučinkovito javno upravo, se je menda šparalo pri izdelavi, uporabljalo cenejše materiale ipd. Zato so tudi življenjske dobe ustrezno krajše.
Kot vedno, ni sankcij zoper izvajalce, ki so bili najbrž iz gospodarstva, a je spet vprašanje, kako so prišli do posla.
Kot drugo, pa kateri pametnjakovič si je izmislil pavšal za zimsko oskrbo cest? Naj se plača po porabi in naj se uvedejo sankcije, če cesta ni prevozna. Čisto vsako leti jih sneg preseneti. Seveda naj se sankcionira tudi voznike, ki so krivi za zastoje (tiste brez zimske opreme). Nekega dne sem 6 ur čakal na cesti. Kdo mi bo povrnil tisti izgubljeni čas? Pa vsem ostalim v koloni?
Ampak ja, pomembno je, da policisti stojijo tam, kjer so pozabili umakniti omejitve in veselo kaznujejo. Pa da na avtocestnih izvozih "delajo gužvo". Resnih prekrškov pa seveda "ne vidijo". Sprememba zakona je na mestu. No, saj bo, cestnino bodo podražili, da bodo lahko financirali elektro omrežje. :D
Naša zakonodaja s področja gradnje cest ni kriva za slabo stanje veliko odsekov cest. Na avtocestnih odsekih je razlog za potrebne sanacije količina tovornega prometa, zaradi vstopa Romunije in Bolgarije v EU, te rasti ob projektiranju avtocest niso morali predvideti.
Največji razlog za slabo stanje cest pa je premalo sredstev za vzdrževanje (kar tudi piše v linkih, ki jih navajate), oz. imamo očitno preveč cest, kot si jih lahko privoščimo vzdrževati, velika poseljenost, ter preveč občin.