23. 5. 2023
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Pojasnjujemo, da vsaka država na svoje identifikacijske potovalne dokumente vključuje elemente svoje kulture, zgodovine, arhitekture, narave in podobno. Le-ti so tudi podlaga za implementacijo zaščitnih elementov. Besedilo iz Zdravljice je že vse od leta 2001 vsebovano tudi na različnih serijah slovenskega potnega lista. Na novi osebni izkaznici se kot element slovenske kulture besedilo iz Zdravljice pojavlja tako na prednji kot na hrbtni strani. Na prednji strani se pojavlja zapis besedila sedme kitice Zdravljice kot otipni element (zavito v spiralo v zgornjem levem kotu fotografije) in v ultravijolični svetlobi kot rokopis. Druga kitica Prešernove Zdravljice se na prednji strani osebne izkaznice pojavlja kot transkripcija, na način, da se besedilo pretaka po slovenskih rekah in na hrbtni strani kot rokopis. Osebna izkaznica poleg dveh različnih kitic Prešernove Zdravljice, od katere je sedma kitica tudi slovenska himna, vsebuje še ostale motive, ki jih vsebujejo tudi potne listine Republike Slovenije ter podajo osnovne kulturne in zgodovinske informacije oziroma značilnosti države. Med temeljne motive spadajo še motivi s plašča vaške situle z izpostavljeno podobo konjenika, lipov list, kontura Robovega vodnjaka, izohipse iz zemljevida Slovenije, zemljevid Slovenije, napisi Republika Slovenija. Navedeni motivi so na osebni izkaznici uporabljeni za lažjo namestitev posameznih zaščitnih elementov, ki so razdeljeni v tri osnovne skupine: zaščitni elementi, vidni s prostim očesom, otipni zaščitni elementi in zaščitni elementi, vidni s tehničnimi pripomočki (tudi laboratorijskimi).
Vključitev besedila iz Prešernove Zdravljice v celostno grafično podobo slovenskih potovalnih dokumentov predstavlja ustrezno izbiro, saj je Prešernova Zdravljica slovenski kulturni in narodni simbol. Po obliki napitnica in likovna pesem v sebi nosi globoko sporočilo, ki na svoj način poveže nacionalno in občečloveško sporočilo o miru, svobodi, sreči, spravi, sožitju vseh narodov sveta, vseh ljudi. Prešernova Zdravljica nosi v sebi sporočilo o dolgoletnih prizadevanjih Slovencev za svobodo, hkrati pa poziva k dialogu različnih kultur in širi idejo svobodnega ter mirnega sobivanja vseh narodov. Pesem ima premišljeno zgradbo, vsaka kitica prinaša zaokroženo sporočilo. V drugi kitici se pesnik z besedami »Komú najpred veselo zdravljico, bratje! čmo zapét'!« pomenljivo sprašuje, komu najprej nazdraviti, in kot prvo izpostavi svojo deželo in vse njene ljudi: »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere!«. Pesem v svojem kontekstu torej ne poveličuje Boga, temveč gre za verze, v katerih se razbira ideja Zedinjene Slovenije, ki je imela v svojem programu ozemeljsko združitev vseh Slovencev v habsburški monarhiji. Poveličujejo se dežela in Slovenci.
Z Zdravljico se otroci srečujejo že v vrtcu in prvih razredih osnovne šole, ko jih v času kulturnega praznika vzgojitelji in učitelji seznanijo s slovensko himno. Po učnem načrtu je Zdravljica predpisana kot obvezno besedilo v 9. razredu in je na razpolago v različnih učbenikih, npr. v berilu Skrivno življenje besed, berilu Novi svet iz besed in v delovnem zvezku Od glasov do knjižnih svetov 9. Ob 170-letnici Zdravljice je bila izdana žepnica z naslovom Zdravljica in njena pot v svet, kjer je Zdravljica prevedena v šestindvajsetih jezikih evropskih in neevropskih narodov. Evropska unija je Zdravljico marca 2020 razglasila za pomembno kulturno dediščino z dodelitvijo znaka evropske dediščine. Skrbnik znaka in dediščine je Narodna in univerzitetna knjižnica, ki hrani večino ohranjenih rokopisnih različic pesmi in največ natisnjenih izdaj Zdravljice v slovenščini in različnih prevodih. Iz navedenega izhaja, da se slovenski državljani že kot otroci srečujemo s Prešernovo Zdravljico, jo obravnavamo v šolah, prevajamo v različne jezike z namenom, da jo spoznajo tudi drugi narodi, zato ker je Zdravljica naša dediščina. Pri tem se nikoli ne postavlja vprašanje morebitne spornosti njene druge kitice, saj je povsem jasno, da je omenjanje Boga v drugi kitici Zdravljice element retorike napitnic iz obdobja nastanka. Še vedno se v Sloveniji v vsakodnevni retoriki in ob vsakdanjih priložnostih uporabljajo izrazi, kot so: »Bog daj«, »Bog živi«, »Bog pomagaj«, »Z Bogom« itd.
Ponovno poudarjamo, da vse države stremijo k temu, da na svoje osebne izkaznice in potne liste vključijo nacionalno simboliko in elemente prepoznavnosti države, kot so elementi zgodovine, kulture, arhitekture, narave, športa ... Iz tega vidika ni sporno, da je na osebni izkaznici vključeno ravno besedilo iz Prešernove Zdravljice. Sedma kitica Prešernove Zdravljice se uporablja kot besedilo slovenske himne. Himne mnogih držav vsebujejo v besedilu besedo Bog, npr. himne Islandije, Estonije, Francije, Italije, Madžarske, Malte, Nizozemske, Srbije in Švice.
Prešernova Zdravljica je že od leta 2001 dalje podlaga za zaščitne elemente v potnih listinah Republike Slovenije. Poleg tega je bil del besedila Prešernove Zdravljice iz leta 1844 odtisnjen na zadnji strani bankovca za 1.000 SIT, na kovancu za 2 evra pa Prešernov rokopis verza Žive naj vsi narodi. Na novi osebni izkaznici, ki se je začela izdajati po skoraj 24 letih, smo zasledovali cilj enotne celostne grafične podobe potovalnih dokumentov Republike Slovenije. Besedilo Zdravljice ima zelo široko uporabo, pri čemer kitice, v katerih se pojavlja beseda »Bog« (beseda se npr. pojavlja tudi v peti kitici: Bog žívi vas Slovenke«) niso bile nikoli sporne ali zaradi tega deležne izločanja, kakor tudi ni bila nikoli sporna npr. uporaba besede »vrag« v sedmi kitici. Pojasnjujemo vam tudi, da se besedilo, ki se državljanu zdi sporno, ne vidi s prostim očesom, temveč je vidno le z ultravijolično svetlobo in je namenjeno zaščiti dokumenta pri ugotavljanju pristnosti dokumenta.
Četudi je besedilo pesmi avtorja Toneta Pavčka, »Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca« nedvomno izredno lepo, v navedenem kontekstu ne dosega vrednosti Zdravljice, njegova uporaba pa bi lahko odprla številna vprašanja, zakaj se ne vključuje besedilo enakovredne pesmi kakšnega drugega avtorja, kar bi bilo z vidika različnih okusov povsem nesprejemljivo. V primeru zamenjave druge kitice Zdravljice s Pavčkovo »Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca« ali z verzom kakšne druge pesmi, bi bili v neenakopravnem položaju državljani, ki jim je bila biometrična osebna izkaznica že izdana. Za realizacijo predloga bi bila potrebna tudi sprememba obrazcev osebnih izkaznic, ki se trenutno izdelujejo na podlagi desetletnega sporazuma z zunanjim izvajalcem. Glede na vse navedeno, predloga ne podpiramo.