9. 5. 2023
Odziv Ministrstva za vzgojo in izobraževanje
Če predpostavimo, da je v tem kontekstu otrok v skladu s 1. členom Konvencije o otrokovih pravicah vsako človeško bitje, mlajše od osemnajst let, potem na področju vzgoje in izobraževanja neposredno z otroki, učenci in dijaki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo strokovni delavci, torej učitelji, vzgojitelji, svetovalni delavci, knjižničarji, organizatorji, kot to določa Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA; v nadaljevanju: ZOFVI). Poklici strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja so regulirani, kar pomeni, da je z zakonom in drugimi predpisi določeno, katere pogoje mora strokovni delavec izpolnjevati za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja.
Tretji odstavek 92. člena ZOFVI) določa, da morajo strokovni delavci obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno z ZOFVI in drugimi predpisi, ter opravljen strokovni izpit v skladu z ZOFVI.
Določilo o ustrezni izobrazbi, določeni z ZOFVI in drugimi predpisi, vključuje tako določilo o stopnji kot smeri izobrazbe, ki je na ravni podzakonskega predpis določeno s taksativno naštetimi študijskimi programi, s posebnim poudarkom na pedagoški, pedagoško-andragoški oziroma specialnopedagoški izobrazbi. Pedagoška, pedagoško-andragoška oziroma specialnopedagoška izobrazba je določena s 100. členom ZOFVI, s katerim je me drugim določeno tudi, da je pedagoško, pedagoško-andragoško oziroma specialnopedagoško izobrazbo mogoče pridobiti po vzporednem sistemu s pedagoškimi študijskimi programi za pridobitev izobrazbe ali po zaporednem sistemu s študijskim programom za izpopolnjevanje. Ne glede na to, po kateri od zakonsko določenih možnostih strokovni delavec pridobi pedagoško, pedagoško-andragoško oziroma specialnopedagoško izobrazbo, jo pridobi bodisi s študijskim programom za pridobitev izobrazbe ali študijskim programom za izpopolnjevanje, ki je pripravljen, usklajevana in akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1 in 100/22 – ZSZUN; v nadaljevanju: ZVis). Najmočnejši poudarek študijskih programov je na temeljnih ciljih ter splošnih in predmetno-specifičnih kompetenc oziroma učnih izidov, ki se s študijskim programom pridobijo. Ravno v tem delu je v postopku akreditacije tovrstni študijski program obravnavan tudi v skladu z Internimi navodili o merilih za soglasje k študijskim programom za izobraževanje strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, objavljenimi na spletnem mestu ministrstva, pristojnega za izobraževanje, z dne 12. maja 2022 (v nadaljevanju: merila). Merila natančno določajo, da morajo pedagoški študijski programi vključevati:
- pedagoško-psihološka znanja.
- družboslovna in humanistična znanja,
- predmetne oziroma specialne didaktike v povezavi s študijem matične discipline ter
- neposredno pedagoško prakso,
s ciljem doseganja kompetenc, s katerimi so diplomanti sposobni povezati in uporabiti pridobljeno znanje v kompleksnih, nepredvidljivih in raznovrstnih okoliščinah, pri čemer se tesno povezujejo tri sestavine njihovih kompetenc:
- spoznavna (znanje in razumevanje),
- akcijska (poklicne sposobnosti) in
- čustveno-motivacijska (stališča in vrednote),
pri čemer je osrednji poudarek predvsem na zagotavljanju in krepitvi kompetenc učinkovitega poučevanja in vzgajanja ter sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem, pa tudi organizacijskih in vodstvenih sposobnosti ter upravljanja profesionalnega razvoja, kar zagotavlja hitro in učinkovito odzivnost novim družbenim izzivom na področju vzgoje in izobraževanja. V tem kontekstu je nujno posebej izpostaviti tudi neposredno pedagoško prakso, ki je obvezna študijska obveznost, ki kot taka daje bodočemu strokovnemu delavcu in tistim, ki ga skozi študijski program spremljajo ter vrednotijo in ocenjujejo uspešnost pridobivanja kompetenc, prostor in čas za ustrezno obsežen, strukturiran in voden preizkus v konkretnem delovnem okolju, kar lahko daje tudi ključno povratno informacijo o ustrezni izbiri študijskega programa.
Iz predloga za uvedbo psihološkega testa za zaposlene, ki delajo z otroki, ni razvidno, v katerem trenutku naj bi tak psihološki test posameznik opravil. Glede na to, da mora ob vstopu v poklic že imeti pridobljeno z zakonom in drugimi predpis določeno izobrazbo, ki bi ob neuspešno opravljenem psihološkem testu postala vprašljivo uporabna na trgu dela, je moč predpostaviti, da bi tak psihološki test opravljali ob izbiri študijskega programa za pridobitev izobrazbe. Na tem mestu je nujno poudariti, da izobraževanje kot svoboščino določa Ustava Republike Slovenje (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a, 92/21 – UZ62a), glede na to, da gre za posredno pravico, pa ZVis določa kaj, kdaj in v katerih okoliščinah lahko visokošolski zavod s študijskim programom določi kot vpisni pogoj oziroma merila, ki jih lahko upošteva pri izbiri kandidatov za vpis v posamezni študijski program.
Odgovor na odgovor vlade:
Pišete o teoriji, a v praksi tudi v inštitucijah javnega sektorja, na primer v CSD ni tako.
V nekaterih organizacijah kot je na primer Palčica, so zaposleni tudi nestrokovni delavci, ki opravljajo isto delo kot strokovni delavci - delo z otroci, ki pa nimajo ustrezne izobrazbe, ki jo navajate v odgovoru na predlog vlade. Obenem imajo tudi prostovoljce. Ne pravim, da je narobe, temveč, da temu kar pišete v odgovor, v praksi ni tako.
Kljub testu se bo še marsikdo imel možnost prebiti naprej do otrok. Primer: smo poročeni pa velikokrat spoznamo pravi obraz partnerja šele čez nekaj let, naš test pa je ali se poročiti ali ne s tako osebo o kateri kljub vsem letom poznavanja ne moremo vsega izvedeti o njej.
Naj postavim preprosto in obenem globoko težko vprašanje: ZAKAJ SE POROČITI Z NEKOM, KI GA NE POZNAŠ? Predvidevam, da se veliko ljudi še vedno poroča, ker so to pričakovane norme družbe, družine itd.? Vedno sem zagovarjal dejstvo, da se z nekom poročiš, ko ga popolnoma poznaš, in ne zato, ker se ti zdi, da bi bilo to vredu ali ker se to pričakuje - tudi pod določenimi pritiski. Žal v današnji družbi težko ločimo, kaj želimo mi oz. kaj bi bilo naravno normalno in tem, da zadostimo družbi, dobremu počutju - temu, da se počutimo IN. Žal smo tudi odrasli temu podvrženi.
Ste zelo jasnoviden kakšnega partnerja imate pred sabo, zakaj pa je potem npr. toliko ločitev, v Sloveniji več kot 1/3 parov gre narazen ker sta se spoznala do obisti v 95% a je na koncu bilo kritičnih tistih manjkajočih 5%, a kako bo zdaj šlo naprej ali se bomo vrteli nazaj?
Tudi to je res. Je to tudi tema za drug razgovor, ne tukaj. Naj samo dodam, da se vsi z leti spreminjamo. Nekateri na zvezi delajo premalo, nekateri imajo napačne predstave, nekaterim po določenih letih pač več ne laufa.. kaj naj rečem.
Psihološki test bo morda kdo izdelal, čeprav ne namenjen za delo z otroki, ampak to se bo vedno dogajalo. Kaj lahko mi naredimo za to: težji in globlji test, ponovitev testa čez 10 let, možnost menjave službe ipd.
Sem proti. Po tej logiki bi morali narediti psihološki test tudi vsi bodoči starši.
Vsekakor ne, čeprav bi bilo velikokrat dobrodošlo! Sem pa omenil v naslovu, da bi bil to psihološki test ZA ZAPOSLENE, ki delajo z otroki. Kot starš nisi zaposlen, da delaš z otrokom, ker je to bolj izbira oz. poslanstvo.
Ze tako je glupo, da moramo imeti posebno izobrazbo pa se moski so nasploh diskriminirani glede dela z otroci, zdaj bi pa se psihoteste, medtem, ko starsi nimajo ne izobrazbe ne nicesar. V vtrcu pa tudi ne izobrazujejo otrok, temvec vecina jih samo pazijo in nadzorujejo.
PROTI, ker ze tako so MOSKI DISKRIMINIRANI in je skoraj nemogoce dobiti zaposlitev v vzgoji in izobrazevanju otrok, najhujse je to, da gres 4 leta v solo in na koncu ne dobis zaposlitve, zato, ker si moski..., ker se ZENSKE "MAMICE" pritozujejo, ker kao ni primerno, da moski dela z otroci, HALO!!!!!! ZENSKE NAS UNICUJEJO IN KRATIJO PRAVICE DO VZGOJE OTROK!!!
Sem moški in sem vseeno predlagal ta predlog, ker vidim težave in se trudim delati v smeri rešitev. To, da si moški, pravzaprav tukaj nima pomena. Če izdelaš test, ni pomembno kaj si, je tako?
Kakšno “pravico do vzgoje otrok”?
In ja, edino pravilno, da bi se ljudi, ki delajo z najmlajšimi, bolj preverilo, ne pa, da vsak lahko dela z njimi, če je le naredil šolo.
Tak psihološki test bi po mojem rabili tudi v cerkvi, morda bi se s tem zmanjšal obseg pedofilskih zlorab otrok.