9. 5. 2023
Odziv Ministrstva za vzgojo in izobraževanje
Če predpostavimo, da je v tem kontekstu otrok v skladu s 1. členom Konvencije o otrokovih pravicah vsako človeško bitje, mlajše od osemnajst let, potem na področju vzgoje in izobraževanja neposredno z otroki, učenci in dijaki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo strokovni delavci, torej učitelji, vzgojitelji, svetovalni delavci, knjižničarji, organizatorji, kot to določa Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA; v nadaljevanju: ZOFVI). Poklici strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja so regulirani, kar pomeni, da je z zakonom in drugimi predpisi določeno, katere pogoje mora strokovni delavec izpolnjevati za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja.
Tretji odstavek 92. člena ZOFVI) določa, da morajo strokovni delavci obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno z ZOFVI in drugimi predpisi, ter opravljen strokovni izpit v skladu z ZOFVI.
Določilo o ustrezni izobrazbi, določeni z ZOFVI in drugimi predpisi, vključuje tako določilo o stopnji kot smeri izobrazbe, ki je na ravni podzakonskega predpis določeno s taksativno naštetimi študijskimi programi, s posebnim poudarkom na pedagoški, pedagoško-andragoški oziroma specialnopedagoški izobrazbi. Pedagoška, pedagoško-andragoška oziroma specialnopedagoška izobrazba je določena s 100. členom ZOFVI, s katerim je me drugim določeno tudi, da je pedagoško, pedagoško-andragoško oziroma specialnopedagoško izobrazbo mogoče pridobiti po vzporednem sistemu s pedagoškimi študijskimi programi za pridobitev izobrazbe ali po zaporednem sistemu s študijskim programom za izpopolnjevanje. Ne glede na to, po kateri od zakonsko določenih možnostih strokovni delavec pridobi pedagoško, pedagoško-andragoško oziroma specialnopedagoško izobrazbo, jo pridobi bodisi s študijskim programom za pridobitev izobrazbe ali študijskim programom za izpopolnjevanje, ki je pripravljen, usklajevana in akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1 in 100/22 – ZSZUN; v nadaljevanju: ZVis). Najmočnejši poudarek študijskih programov je na temeljnih ciljih ter splošnih in predmetno-specifičnih kompetenc oziroma učnih izidov, ki se s študijskim programom pridobijo. Ravno v tem delu je v postopku akreditacije tovrstni študijski program obravnavan tudi v skladu z Internimi navodili o merilih za soglasje k študijskim programom za izobraževanje strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, objavljenimi na spletnem mestu ministrstva, pristojnega za izobraževanje, z dne 12. maja 2022 (v nadaljevanju: merila). Merila natančno določajo, da morajo pedagoški študijski programi vključevati:
- pedagoško-psihološka znanja.
- družboslovna in humanistična znanja,
- predmetne oziroma specialne didaktike v povezavi s študijem matične discipline ter
- neposredno pedagoško prakso,
s ciljem doseganja kompetenc, s katerimi so diplomanti sposobni povezati in uporabiti pridobljeno znanje v kompleksnih, nepredvidljivih in raznovrstnih okoliščinah, pri čemer se tesno povezujejo tri sestavine njihovih kompetenc:
- spoznavna (znanje in razumevanje),
- akcijska (poklicne sposobnosti) in
- čustveno-motivacijska (stališča in vrednote),
pri čemer je osrednji poudarek predvsem na zagotavljanju in krepitvi kompetenc učinkovitega poučevanja in vzgajanja ter sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem, pa tudi organizacijskih in vodstvenih sposobnosti ter upravljanja profesionalnega razvoja, kar zagotavlja hitro in učinkovito odzivnost novim družbenim izzivom na področju vzgoje in izobraževanja. V tem kontekstu je nujno posebej izpostaviti tudi neposredno pedagoško prakso, ki je obvezna študijska obveznost, ki kot taka daje bodočemu strokovnemu delavcu in tistim, ki ga skozi študijski program spremljajo ter vrednotijo in ocenjujejo uspešnost pridobivanja kompetenc, prostor in čas za ustrezno obsežen, strukturiran in voden preizkus v konkretnem delovnem okolju, kar lahko daje tudi ključno povratno informacijo o ustrezni izbiri študijskega programa.
Iz predloga za uvedbo psihološkega testa za zaposlene, ki delajo z otroki, ni razvidno, v katerem trenutku naj bi tak psihološki test posameznik opravil. Glede na to, da mora ob vstopu v poklic že imeti pridobljeno z zakonom in drugimi predpis določeno izobrazbo, ki bi ob neuspešno opravljenem psihološkem testu postala vprašljivo uporabna na trgu dela, je moč predpostaviti, da bi tak psihološki test opravljali ob izbiri študijskega programa za pridobitev izobrazbe. Na tem mestu je nujno poudariti, da izobraževanje kot svoboščino določa Ustava Republike Slovenje (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a, 92/21 – UZ62a), glede na to, da gre za posredno pravico, pa ZVis določa kaj, kdaj in v katerih okoliščinah lahko visokošolski zavod s študijskim programom določi kot vpisni pogoj oziroma merila, ki jih lahko upošteva pri izbiri kandidatov za vpis v posamezni študijski program.