Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Zakon o gradnji objektov in potrebna dovoljenja

11070 OGLEDOV 11 KOMENTARJEV

Pozdravljeni!

Kot je iz ZGO (zakona o gradnji objektov) razvidno se je z zadnjo spremembo le-tega spremenilo tudi nekaj osnovnih pojmov. Opažam, da v prenovljenem zakonu ne obstaja več adaptacija objekta, ampak samo vzdrževalna dela, ki se delijo na redna vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela. Torej sedaj pa pridemo do vprašanja kaj storiti z objektom, ki ga je treba prenoviti, po možnosti objekt star proti 100 letom in je treba narediti del novih temeljev, podreti steno in zazidati novo, ker ta ne ustreza več varnostnim predpisom oziroma je narejena iz takega materiala, da je zaradi vlage dotrajana ter podobna dela, ki po vseh logičnih razmišljanjih ne spadajo v novogradnjo.

Po informaciji na ustreznih ustanovah sem izvedel, da če hočem narediti podobna ˝adaptacijska˝ dela, kot sem jih opisal zgoraj, si moram urediti ustrezno dokumentacijo (lokacijsko, gradbeno... dovoljenje). Zanima me zakaj je treba za objekt, ki že stoji na neki posesti in se z prenovo ne bo spreminjalo oblike in mer objekta urejati vsa ta dovoljenja. Skoraj neumestno se mi zdi, da se obstoječi objekti, ki so na svetu že vrsto let mečejo v isti koš kot novogradnje, ki bodo šele po prejetju dovoljenj sezidane.

Predlagam, da se v zakonu o gradnji objektov spremeni oziroma popravi ali doda pojem, ki obsega prenovitev ˝adaptacijo˝ objekta, kjer se ne zahteva vse enako kot za novogradnjo. Naj bo podana možnost prenove/obnove/adaptacije objektov na podlagi določenih soglasij oziroma priglasitev del, pod pogojem, da se mere/geberiti objekta ne spremenijo, ampak gre res za samo obnovo/adaptacijo objekta in nič drugega.

V kolikor sem bil napačno obveščen in je to že kako rešeno mi prosim sporočite te akte iz zakona.

15 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR R ro2067 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


18. 5. 2011

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

1. Kratka analiza veljavne ureditve

Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 67/10 – ZRud-1A in 20/11 – odl. US - v nadaljnjem besedilu: ZGO-1) v 2. členu opredeljuje izraze, pri čemer določa:

  • kaj je objekt (1. točka drugega odstavka)
  • da se za gradnjo objekta šteje gradnja novega objekta, kamor sodi tudi prizidava in nadzidava objekta (točka 7.1. drugega odstavka), njegova rekonstrukcija (točka 7.2. drugega odstavka) in odstranitev (točka 7.3. drugega odstavka)
  • da je predmet urejanja ZGO-1 tudi vzdrževanje objekta, kamor sodijo redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist (točka 10 drugega odstavka).

ZGO-1 za vse vrste gradenj predpisuje pridobitev gradbenega dovoljenja, razen za enostavne objekte, ki jih določa vladna uredba, pri nezahtevnih objektih, ki so določeni z vladno uredbo, pa se zahteva gradbeno dovoljenje, za katerega pridobitev ni potrebno izdelovanje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za vzdrževanje objekta ZGO-1 določa, da gradbeno dovoljenje ni potrebno.

2. Analiza predloga

Predlog št. 1611 vsebuje pobudo, da bi bilo v ZGO-1 treba dodati pojem, ki obsega prenovitev »adaptacijo« objekta, za katero se ne bi zahtevalo enake dokumentacije in projektiranja (gradbeno dovoljenje, PGD), kot pri novogradnji. Gre na primer za prenovo starega objekta v smislu izvedbe novih temeljev, podiranja sten in zidave novih sten, ker objekt ne ustreza več varnostnim predpisom in drugim zahtevam. Predlagano je, da bi se takšna vrsta del lahko izvedla na podlagi priglasitve del, brez projektiranja, pod pogojem, da se gabariti objekta ne bi spreminjali.

3. Razlogi za neprimernost predloga za nadaljnjo obravnavo

Predlagana rešitev oziroma predlog bi pomenila nedopustno zniževanje minimalnih zahtev, ki so predpisane za projektiranje in izvedbo gradenj. S bi bil ogrožen javni interes, ki je v varovanju zdravja in življenja ljudi, njihovega premoženja in prometa. Prav tako v ZGO-1 ni potrebno spreminjanje ali dodajanje pojmov, saj veljavna ureditev v celoti in izčrpno pokriva vse vrste gradenj glede na način njihove izvedbe, vključno z rekonstrukcijo objekta in investicijskimi vzdrževalnimi deli, ki po vsebini pomenita obnovo objekta.

Opisana gradnja iz predloga obsega poseganje v temelje obstoječega objekta oziroma izvedbo novih temeljev, kar po svoji vsebini pomeni rekonstrukcijo objekta po ZGO-1. Rekonstrukcija je po ZGO-1 namreč takšno spreminjanje tehničnih značilnosti objekta, s katerimi se med drugim spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi. V tem bistvenem elementu se rekonstrukcija razlikuje od investicijskih vzdrževalnih del, ki prav tako lahko pomenijo obnovo objekta, vendar z manjšimi posegi, ki se morejo vplivati na statiko objekta in na druge bistvene zahteve, zato za njihovo izvedbo gradbeno dovoljenje ni potrebno. Gradbeno dovoljenje tudi ni potrebno za rekonstrukcijo enostavnih objektov, pri rekonstrukciji nezahtevnih objektov pa se ne zahteva izdelava PGD. Pri navedenih objektih gre namreč zlasti zaradi njihove velikosti, namena in drugih značilnosti za takšne objekte, pri katerih ni verjetno, da bi zaradi njihove porušitve, deformacij ali neizpolnjevanja drugih bistvenih zahtev, ki so določene z gradbenimi predpisi, prišlo do ogrožanja življenja in zdravja ljudi, njihovega premoženja ali prometa, katerih varovanje je v javnem interesu. Za rekonstrukcijo ostalih objektov pa je zaradi njenega pomena in obsega predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja ter izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), kar je nujno ravno iz razloga, ker obstaja večja verjetnost (zlasti pri objektih namenjenih bivanju ali pri objektih, ki so večjih dimenzij), da bo prišlo v primeru načrtovanja gradenj s strani neusposobljenih posameznikov do kršitve zahtev iz gradbenih predpisov v tej meri, da bi to pomenilo večjo grožnjo za javni interes, kar bi lahko privedlo tudi do poslabšanja zdravja ljudi, povzročitve smrti in ogrožanja premoženja ter prometa.

Glede na vse zgoraj navedeno je predlog 1611 neprimeren za nadaljnjo obravnavo.

Priloge:

Komentarji