Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Uvedba vlak-tramvaj prog v širši Ljubljanski regiji

669 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Predlagam izgradnjo tramvaj prog glede na Karlsruhe model iz Nemčije, kjer se tramvaji peljejo mešano po obstoječih železniških progah in tirnicah po mestnih ulicah. Širša okolica Ljubljane je ravno primerno gosto naseljena za takšno rešitev in obstajajo že železniške proge, ki se bi jih lahko izkoristilo za ta namen.

Predlagam izgradnjo prog po Ljubljani (v prilogi linije) in uporabo obstoječih železniških prog okoli Ljubljane z dogradnjo novih postaj ter širitev linij. To bi bila nadgradnja trenutnih načrtov za uvedbo urbane primestne železnice v Ljubljanski regiji. Tako se bi več potnikov odločilo za vlak-tramvajev, kot pa osebni avtomobil.

Prednosti uvedbe vlak-tramvaj prog:

- bolj udobna vožnja za potnike od avtobusov,

- energetsko učinkovitejše in okolju bolj prijazno prevozno sredstvo od avtobusov in avtomobilov,

- možnost večjih kapacitet od avtobusov,

- krajši potovalni čas za potnike iz okolice in Ljubljane v času prometnih konic od osebnega avtomobila!

- potniki iz okolice Ljubljane bolj enostavno pridejo do svojih destinacij v Ljubljani saj je celoten sistem integriran v mestni promet,

- razbremenitev obstoječih LPP linij, ki trenutno v času konic ne prenesejo število potnikov (povečanje frekvence avotbusov ne bi pomagalo saj so npr. linija 6 avtobusi en za drugim in ni možno povečati več frekvence)

Slabosti:

- večja začetna investicija v infrastrukturo za izgradnjo prog.

V Ljubljani je pogosto v času prometne konice nesmiselno se voziti z avtobusom, ker večino linij vozi skozi center in v primeru destinacij iz enega kraka Ljubljane v drugi krak Ljubljane je ob določenih urah isto hitro iti peš eno uro, kot pa z avtobusom. Posledično se vedno več ljudi odloča za vožnjo z osebnim avtomobilom (ki traja 15min v primerjavi z avtobusom 1 uro). Zaradi večje količine avtomobilov se poslabša stanje na cesti in se še več ljudi odloči za svoj osebni avtomobil, kot pa avtobus.

Uvedba vlak-tramvajev bi prinesla naslednje prednosti za potnike znotraj Ljubljane:

- krajšipotovalni čas (iz enega v drug krak Ljubljane cca 10-15min v času prometne konice namesto z avtobusom tudi do 1 uro, primerljivo hitro, kot z osebnim avtomobilom),

- večja kapaciteta vozil bi omogočala vstop vseh potnikov na vozilo (občasno na določenih LPP linijah npr. 6 v času prometne konice ne pridejo vsi potniki na avtobus saj kot večina avtobusov so med 6.30-8.30 popolnoma polni in si potniki stojijo ramo ob rami in je izredno neudobno)

- bolj udobna vožnja v primerjavi z avtobusi (tramvaji zaradi tirnic omogočajo bolj varno in udobno vožnjo za potnike),

- večja količina ljudi bi pričela uporabljati LPP in tramvaje in manj osebne avtomobile (tramvaj je isto hiter ali hitrejši od osebnega avtomobila v času prometne konice in cenejša opcija, kot lastno prevozno sredstvo)

- manj prestopov v centru mesta zaradi bolj direktnih povezav (trenutno LPP linije izven konic ne peljejo dovolj pogosto za optimalno prestopanje, v primeru da zamudiš prestop lahko čakaš tudi do pol ure na nov avtobus in se posledično več ljudi odloči za osebni avtomobil, ki je bolj zanseljiv in hitrejši od avtobusa)

Uvedba vlak-tramvajev bi prinesla naslednje prednosti za potnike iz okolice Ljubljane:

- krajši potovalni čas (uporaba obstoječih železniških prog v povezavi z tramvaj linijami po sami Ljubljani bi zmanjšala število potnikov, ki rabijo prestopati saj bi jih medkrajevni tramvaj pripeljal direktno do destinacije),

- večja kapaciteta vozil bi omogočala vstop vseh potnikov na vozilo,

- bolj udobna vožnja v primerjavi z avtobusi (tramvaji zaradi tirnic omogočajo bolj varno in udobno vožnjo za potnike),

- večja količina ljudi bi pričela uporabljati LPP in tramvaje in manj osebne avtomobile (tramvaj je isto hiter ali hitrejši od osebnega avtomobila v času prometne konice in cenejša opcija, kot lastno prevozno sredstvo)

- manj prestopov v centru mesta zaradi bolj direktnih povezav (trenutno LPP linije in medkrajevne izven konic ne peljejo dovolj pogosto za optimalno prestopanje, v primeru da zamudiš prestop lahko čakaš tudi do uro in pol na nov avtobus in se posledično več ljudi odloči za osebni avtomobil, ki je bolj zanseljiv in hitrejši od avtobusa)

28 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR T TDrag 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


26. 4. 2023

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Najprej vas želimo seznaniti, da se v RS izvajajo investicije v železniško infrastrukturo na osnovi izdelanih strateških dokumentov RS, in sicer Strategije razvoja prometa v RS iz leta 2015, Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 iz leta 2016 in dopolnitve v letu 2021 ter Načrta vlaganj v promet in prometno infrastrukturo iz leta 2020, kot tudi na osnovi Vizije razvoja železniškega omrežja 2050+ iz leta 2021.

Na podlagi tega se prioritetno izvajajo investicije v železniško infrastrukturo na koridorskih železniških progah s ciljem povečati zmogljivost železniških prog in s tem omogočati prevoz pričakovanega obsega tovornega prometa in potnikov, odpraviti ozka grla, povečati stopnjo varnosti prometa, učinkoviteje voditi promet, povečati oskrbo z električno energijo, znižati obratovalne stroške itd., predvsem s ciljem zagotoviti interoperabilnost ter izpolniti standarde/zahteve TEN-T in TSI.

Skozi Slovenijo, ki je del EU železniškega omrežja, Evropskih koridorjev (TEN-T in RFC), Jedrnega in celovitega omrežja, Konvencionalnih prog… za izvajanje investicij upoštevamo osnovni evrospki dokument o razvoju vseevropskega prometnega omrežja t.j. TEN-T Uredba št. 1315/2013 kot tudi druge, predvsem tiste ki nam omogoča podlage za črpanje evropskih sredstev.

V intenzivnem teku je prvi investicijski cikel, ki predstavlja nadgradnjo obstoječih prog, predvsem odpravi ozkih grl in ukrepom, ki omogočajo zmogljivost za trenutni in pričakovani obseg prometa tovornih vlakov ter za doseganje TEN-T standardov. V pripravi za intenziven zagon je že drugi investicijski cikel, ki predstavlja nadgradnjo obstoječih prog za krajše potovalne čase potniških vlakov, za zagotovitev taktnega prometa predvsem v območju ljubljanske urbane regije ter gradnjo novih prog v smislu konkurenčnega železniškega prometa.

Za nadgradnjo obstoječih železniških prog so v pripravi postopki za umeščanje v prostor, trenutno za 15 železniških prog/odsekov oz. vozlišč/postaj. Načrtuje se gradnja dvotirnosti na Gorenski progi najprej do Kranja oz. Naklega, nato do Jesenic, na Kamniški progi in Dolenjski progi, najprej do Ivančne Gorice, nato do Novega mesta. Načrtuje se povečanje hitrosti na obstoječih dvotirnih progah in s tem skrajšanje potovalnih časov, in sicer na Primorski, Zasavski oz. Posavski progi. Načrtuje se povezava na letališče Brnik. Preučuje se rešitve za izločitev tovornega prometa iz središča mesta Ljubljane. Načrtuje se ciljne hitrosti za potniške vlake na glavnih progah do 160 km/h in na regionalnih progah do 130 km/h, za tovorne vlake pa do 120 km/h.

Na podlagi prej navedene Strategije razvoja prometa v RS iz leta 2015 je v integriranem javnem prometu (IJP) rešitev, da je železnica hrbtenica IJP, avtobusi in druga prometna sredstva (sistem P + R, kolo …) pa so napajalne proge/povezave. V zvezi s tem so navedeni potrebni ukrepi za doseganje želenega stanja, npr. več javnega potniškega prometa na lastnem vozišču s t. i. rumenimi pasovi, s čimer se bi povečala potovalna hitrost.

Kot rešitev za mestni promet predlagate izgradnjo tramvaj prog. Poleg slabosti v tem predlogu glede večje začetne investicije v infrastrukturo za izgradnjo teh prog je pomembno dejstvo tudi to, da strateški dokumenti zadevnega ne vključujejo. Kot je razbrati iz predloga, bi se uvedel promet tramvajev tudi po obstoječih železniških progah, ki so kategorizirane kot vseevropsko prometno omrežje. V mestu Karlsruhe gre za sistem, ki združuje tramvajske linije s primestnimi železnicami. Glede na tehnične specifikacije za interoperabilnost železniškega sistema v Evropski uniji, ki jih moramo v Sloveniji za navedene proge upoštevati, ni predvideno oziroma dovoljeno, da bi lahko po progah vseevropskega prometnega omrežja vozili tudi tramvaji. Prav tako je iz predloga razbrati, da se kot obstoječe proge za vlake prikazuje smeri, ki niso del javne železniške infrastrukture, ampak so v pristojnosti zasebnikov; npr. smer Vevče, BTC, Kolinska itd.. Ob tem naj tudi poudarimo, da so za mestni in primestni promet pristojne in zadolžene lokalne skupnosti.

Komentarji