Racionalna raba državnih nepremičnin
Imamo pomanjkanje številnih nepremičnin (stanovanja, domovi za upokojence, sodišča, zdravstvene ustanove, šole itn.), vendar lahko v določenih primerih omenjeno težavo tudi rešimo. Pred kakim mesecem je bil na 24 ur.com objavljen članek, kjer je navedeno, da je država za plačilo najemnin v letu 2022 plačala 26 milijonov evrov (v to niso všteti zavodi, razne agencije in organi, državna podjetja in občine). Skupni znesek je zagotovo še nekaj milijonov višji.
Ker smo omejeni s finančnimi viri, se moramo vprašati, kaj lahko naredimo že s tem kar imamo.
Obdobje COVIDA - 19 je tudi državne institucije prisililo v reorganizacijo dela. Delo od doma je čez noč postala realnost. In po pogovorih z znanci in prijatelji, je zadeva tudi funkcionirala.
Menim, da bi morali delo od doma (kjer delovne razmere to dopuščajo) ohraniti tudi v prihodnje.
Sedaj pa konkretno k predlogu.
Na delovnih mestih, ki to omogočajo, naj se še vedno ohrani delo od doma v kombinaciji z delom na lokaciji delovnega mesta. Te državne institucije, ministrstva, zavodi itn., ki to omogočajo, naj racionalno uporabljajo svoje prostore. Dva različna zavoda, ministrstva itn., lahko uporabljata iste prostore oz. vsaj nekatere od njih.
Primer:
Agencija aaa ima 50% zaposlenih na delu od doma ta teden.
Agencija bbb ima 50% zaposlenih na delu od doma drug teden.
Agenciji naj bosta v isti stavbi, preostalo stavbo pa naj uporablja druga državna institucija, ki nujno potrebuje prostore in plačuje najemnino za uporabo le-teh.
Zavedam se, da je birokracija globoko zakoreninjena v naši državi in bi številni uradniki imeli mnoge pomisleke (npr. kdo je sedaj lastnik te stavbe, ki ga uporabljata agencija aaa in bbb itn.).
Menim, da je omenjen predlog izvedljiv in bi prihranil nekaj milijonov evrov v državni blagajni.
Razen, če aktualno stanje odgovarja določenim osebam (najemodajalcem).