24. 4. 2023
Odziv Ministrstva za javno upravo
Ministrstvo za javno upravo je sicer pristojno za sistemsko urejanje javnega sektorja, kar pomeni, da pripravlja sistemsko zakonodajo, ki ureja pravice in obveznosti subjektov javnega sektorja ter splošni upravni postopek. Sistemska zakonodaja načeloma vsebuje tudi poglavje o nadzoru nad spoštovanjem konkretnega predpisa in kazenske določbe s tem v zvezi. Konkretni primeri iz predloga se nanašajo na različna področja družbenega življenja iz pristojnosti različnih resornih ministrstev, vsem pa je skupno dejstvo, da materialna zakonodaja, ki ureja posamezna področja, hkrati ureja tudi nadzor nad javnimi subjekti in njihovim delom, navedenimi v predlogu. Za izvajanje inšpekcijskega nadzora, to je nadzora nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov na podlagi zakonov, so pristojni inšpektorati, organizirani ali v ministrstvih kot organi v njihovi sestavi, ki se organizirajo za posamezno upravno področje ali pa v občinah.
V zvezi s konkretnimi primeri pojasnjujemo, da je v okviru pristojnosti Ministrstva za javno upravo organizirana upravna inšpekcija, pristojna za izvajanje nadzora nad pravilnostjo izvajanja upravnih postopkov in upravnega poslovanja. Inšpekcija izvaja nadzor pri organih in nosilcih javnih pooblastil, ki morajo na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb), drugih zakonov, ki določajo posebne upravne postopke, in Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20, 172/21, 68/22, 89/22 in 135/22) ravnati v skladu s temi predpisi. Na področju upravnih postopkov upravni inšpektorji preverjajo pravilnost vodenja postopkov, prav splošni upravni postopek pa je temeljni postopek, po katerem morajo postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank.
Še posebej pa je upravno poslovanje organov državne uprave, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter drugih pravnih in fizičnih oseb, če na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge urejeno v Uredbi o upravnem poslovanju. Uredba ureja poslovanje in zagotavljanje javnosti dela, upravljanje dokumentarnega gradiva, posebne primere krajevne pristojnosti, uradna dejanja, uradne zgradbe, prostore in opremo ter zagotavljanje varnosti in seveda nadzor nad izvajanjem uredbe, nadzor nad izvajanjem uredbe pa opravlja upravna inšpekcija.
Upravna inšpekcija v primeru ugotovljenih nepravilnosti odredi predstojniku organa sprejem ustreznih ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, kot je to opredeljeno v 307. členu Zakona o splošnem upravnem postopku.
V zvezi z očitki o neučinkovitem delu javnih uslužbencev v nadaljevanju pojasnjujemo, da je temeljna obveznost vsakega javnega uslužbenca opravljanje njegovega dela, ki ga mora opravljati skladno s predpisi, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi, splošnimi akti organa in kodeksom etike javnih uslužbencev, kar ureja Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US in 3/22 – ZDeb) v 93. členu.
Odgovornost za zakonito in smotrno delovanje javnih uslužbencev je v naši pravni ureditvi že urejena (disciplinsko, kazensko in materialno), tako na ravni najvišjih javnih uslužbencev oziroma javnih uslužbencev na položajih, kot tudi pri delu vseh ostalih javnih uslužbencev. Vsi javni uslužbenci so v skladu z veljavno ureditvijo za slabo delo že sedaj lahko poklicani na odgovornost oziroma so ustrezno sankcionirani, s strani predstojnika organa, kjer so posamezni javni uslužbenci zaposleni. Zakonodaja omogoča, da se ob ugotovljenih kršitvah pri opravljanju dela javnih uslužbencev uveljavijo tudi sankcije, ki jih zakonodaja daje za te primere na voljo, in sicer uveljavljanje disciplinske, odškodninske in kazenske odgovornosti.
V primeru, če javni uslužbenec naklepoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo tretji osebi, kar je navedeno v predlogu, javni uslužbenec odškodninsko odgovarja, kar ureja Zakon o javnih uslužbencih v XVIII. poglavju. Za izplačano odškodnino za škodo, ki jo je javni uslužbenec na delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti povzročil tretji osebi, uveljavlja delodajalec, ki je škodo izplačal, regresni zahtevek za poplačilo celotne izplačane odškodnine. Za javne uslužbence, ki so zaposleni v javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih, drugih osebah javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, pa se uporabljajo določila ZDR-1 o odškodninski odgovornosti.
V zvezi s predlogom za uvedbo sankcij torej ugotavljamo, da so različna področja, na katere se predlog nanaša ustrezno normirana, vzpostavljen pa je tudi sistem sankcioniranja, prav tako pa je urejena osebna odgovornost javnih uslužbencev v javni upravi.
Predlagamo pa, da predlagatelj ugotovljene nepravilnosti naslovi na pristojna ministrstva, ki morajo v skladu z zakonodajo preveriti ugotovljene nepravilnosti kot tudi predlagati spremembe materialnega predpisa, če ugotovijo, da je potrebno določeno področje še dodatno ali drugače urediti ali uvesti konkretnejše oz. ustreznejše sankcije za nespoštovanje predpisa.