Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Na RTVSLO ne sodijo reklame

917 OGLEDOV 21 KOMENTARJEV

nekje sem prebral, da denar , ki se zbere iz RTV prispevka, le tretjina končan na RTV! predlagam, da naj gre ves denar tja kamor je namenjen in se s tem PREPOVE kakršne koli reklame na RTVSLO!

119 glasov

4 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR U Urle 4 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


14. 4. 2023

Odziv Ministrstva za kulturo

Ministrstvo v zvezi s predmetnim navaja, de je financiranje javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti, ki jo izvaja Radiotelevizija Slovenija, urejeno z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 – ZDavP-1B, 105/06 – odl. US, 26/09 – ZIPRS0809-B, 9/14 in 163/22; v nadaljnjem besedilu: ZRTVS-1). Prvi odstavek 30. člena ZRTVS-1 določa, da RTV Slovenija pridobiva sredstva za izvajanje svojih dejavnosti na naslednji način:

  • iz plačil prispevka za programe RTV Slovenija (v nadaljnjem besedilu: prispevek);
  • iz tržnih dejavnosti;
  • iz sredstev državnega proračuna;
  • iz sponzoriranja in drugih virov skladno z zakonom in statutom.

Skladno s 15. členom ZRTVS-1 med tržne dejavnosti sodijo:

  • trženje oglaševalskega časa in trženje programov;
  • tehnične in telekomunikacijske storitve, ki niso sestavni del javne službe;
  • dajanje oddajne infrastrukture in drugih nepremičnin v najem;
  • založniška in koncertna dejavnost;
  • tržne programske storitve, vključno z interaktivnimi programskimi storitvami;
  • komercialna uporaba arhivskega gradiva.

Tržne dejavnosti, ki poleg oglaševanja obsegajo tudi druge dejavnosti, so pomemben finančni vir za zagotavljanje institucionalne avtonomije, ki je RTV Slovenija zagotovljena z zakonom (2. člen ZRTVS-1) in predstavlja nujen pogoj za delovanje javne radiotelevizije ter izvajanje javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti v demokratični družbi. V primeru, da bi se javna služba financirala zgolj samo iz RTV-prispevka, bi bila njegova višina neprimerno višja, kar bi predstavljalo dodatno ter nesorazmerno finančno breme za številne zavezance z nizkimi prihodki (upokojenci in drugi z nizkimi prihodki). Če pa bi se javna služba financirala zgolj iz tržnih finančnih virov, pa bi to vodilo v preveliko komercializacijo programskih vsebin RTV Slovenija, kar pa je v nasprotju s temeljnimi načeli izvajanja javne službe, kot so uredniška neodvisnost, nepristranskost in objektivnost pri javnem obveščanju državljanov.

Iz letnih poročil o poslovanju, ki so javno dostopna na spletni strani RTV Slovenija, pa je razvidno njeno finančno poslovanje. Tako je denimo iz letnega poročila za leto 2021 (letno poročilo za leto 2022 še ni objavljeno) razvidno naslednje (stran 120):

Prihodki od RTV-prispevka so bili v letu 2021 realizirani v višini 96,80 mil. evrov in so bili za 661 tisoč evrov višji od načrta (indeks 100,7) ter za 1,36 mil. evrov višji glede na preteklo leto. Pri tem gre za rezultat dveh dejavnikov: 1. Prihodki od RTV-prispevka, ki so v letu 2021 za 832 tisoč evrov oz. 0,9 % presegli načrt. Ta del je v korelaciji z gibanjem števila zavezancev, katerih je bilo v letu 2021 v povprečju čez 632.300, kar je za slabih 5000 zavezancev več, kot je bilo povprečje preteklega leta (pri tem je treba upoštevati, da v letu 2020 niso bile izstavljene fakture zavezancem, ki niso mogli opravljati svoje poslovne dejavnosti v prvem valu epidemije). Konec decembra je bilo 12.918 oseb oproščenih plačila RTV-prispevka iz razloga socialne ogroženosti ali invalidnosti, kar pomeni 3700 manj tovrstnih oprostitev v primerjavi s predhodnim letom.

Iz navedenega nedvoumno izhaja, da je RTV Slovenija z vsemi sredstvi, zbranimi iz naslova RTV prispevka v letu 2021, samostojno razpolagala.

V letu 2021 je RTV Slovenija iz oglaševanja ustvarila naslednje prihodke (stran 123 letnega poročila):

Prihodki od oglaševanja so bili realizirani v višini 16,05 mil. evrov in so načrt presegli za 1,83 mil. evrov (indeks 112,9). Med enotami najbolj izstopa PPE TV Slovenija, ki je bila boljša od načrta kar za 1,57 mil. evrov (oz. 15,0 %); polovico tega presežka je nastalo v UPE Športni program, tudi ostale UPE so dosegle boljšo realizacijo od načrtovane. Nižja realizacija glede na načrt je bila edino v PPE RC Koper (64 tisoč evrov; indeks 65,4), glavnina je nastala v UPE Regionalni radijski program. V primerjavi z realizacijo preteklega leta so bili obravnavani prihodki višji kar za 3,49 mil. evrov oz. 27,8 %.

V zvezi s tržnim prihodki pa izpostavljamo tretji odstavek 14. člena ZTRVS-1, ki določa, da se prihodki iz naslova tržnih dejavnosti se lahko porabijo za sofinanciranje javne službe ali za ohranjanje in širitev tržnih dejavnosti.

Omejitev oglaševanja v programih RTV Slovenija je posebej urejena v Zakonu o medijih (Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US in 82/21; v nadaljnjem besedilu: ZMed). ZMed tako v 98. členu med drugim določa posebno omejitev oglaševanja v programih RTV Slovenija, ki je bolj stroga, kot je omejitev za druge (komercialne) radijske in televizijske programe, in sicer (navajamo zgolj nekatere relevantne člene ZMed):

  1. Skupni obseg oglasov in drugih plačanih obvestil, objavljenih prek programov Radiotelevizije Slovenija, ne sme presegati petnajst (15) odstotkov dnevnega oddajnega časa.
  2. Skupni obseg oglasov, objavljenih v programih Radiotelevizije Slovenija, ne sme presegati deset (10) odstotkov dnevnega oddajnega časa.
  3. Delež oglasov in drugih plačanih obvestil v programih Radiotelevizije Slovenija v okviru cele ure ne sme preseči dvanajst (12) minut, v času med 18. in 23. uro pa v okviru cele ure ne sme preseči devet (9) minut.

94. člen ZMed pa določa, da RTV Slovenja ne sme prekinjati radijskih in televizijskih programskih enot, kot so na primer radijske igre in druge oblike režiranih radijskih oddaj, radiofonski eseji, celovečerni filmi ter televizijski filmi (razen serijskih filmov, nanizank in razvedrilnih oddaj), in oddaj, ki imajo kulturni, umetniški, znanstveni ali izobraževalni značaj, s predvajanjem oglaševalskih vsebin, in sicer ne glede na dolžino trajanja posamezne programske enote. V istem členu je določeno, da na tretjem programu Radia Slovenija ne smejo biti predvajane oglaševalske vsebine.

Glede na navedeno na Ministrstvu za kulturo ocenjujemo, da je izpostavljena problematika ustrezno urejena v obstoječi zakonodaji, zato predmetni predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Komentarji