6. 4. 2023
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Uporaba konzervansa E250 in E251 v živilih je urejena v zakonodaji o aditivih za živila. Področje uporabe aditivov v živilski industriji je urejeno s skupno evropsko zakonodajo, ki je veljavna in se neposredno uporablja v vseh državah članicah, tudi v Republiki Sloveniji. Krovni predpis, ki v EU ureja uporabo aditivov v živilih, je Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (z vsemi spremembami).
Trenutno veljavna zakonodaja ne dovoljuje uporabe E250 in E251 v vseh vrstah živil, ampak je njegova uporaba natančno predpisna. E250 in E251 je med drugim dovoljeno uporabljati v mesnih in nekaterih ribiških proizvodih ter določenih sirih. Uporaba konzervansov E250 in E251 tako že več desetletij zagotavlja konzerviranje in mikrobiološko varnost živil, zlasti mesnih in ribjih proizvodov, ter določenih sirov in prispeva k njihovim značilnim organoleptičnim lastnostim. Živilom se dodajata z namenom, da se prepreči razmnoževanje bakterij, ki povzročajo življenjsko nevaren botulizem.
V EU se izvaja program ponovne ocene varnosti aditivov za živila. Za aditive, ki so bili v EU dovoljeni pred 20. januarjem 2009, mora Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) narediti novo oceno tveganja. Na podlagi novih ocen tveganj EFSA, ki so javno objavljene, se na ravni EU po potrebi sprejmejo ukrepi za zaščito potrošnikov. V tem programu ponovne ocene so tudi vsi do sedaj odobreni konzervansi.
EFSA je za nitrite in nitrate že izdelala novo oceno tveganja. V tem mnenju so zajeti vsi viri izpostavljenosti nitritom in nitratom. Ljudje smo nitritom izpostavljeni preko hrane in pitne vode. Nitrati, ki so lahko prisotni v pitni vodi, pa tudi nekaterih kategorijah živil, se v slini namreč pretvorijo v nitrite. Če se upošteva vse vire prehranske izpostavljenosti nitritom in nitratom skupaj (aditivi za živila, naravna prisotnost in kontaminacija) bi bil sprejemljivi dnevni vnos presežen. Glede na navedeno bo treba zmanjšati izpostavljenosti nitritom v prehrani. Ker imamo na naravno prisotnost (živila) in onesnaženje (živila in pitna voda) majhen vpliv, je zmanjševanje izpostavljenosti možno predvsem z nižanjem dovoljenih količin uporabe nitritov in nitratov kot aditiv v že dovoljenih proizvodih.
Evropska Komisija že pripravlja zakonodajni predlog, s katerim se bodo v EU znižale najvišje dovoljene vsebnosti nitritov (E 249-250) in nitratov (E 251-252), kadar se ti kot aditivi dodajajo v živila. S tem se bo izpostavljenost nitritom in nitratom preko uživanja mesnih in ribiških proizvodov ter določenih sirov znižala na raven, s katero se najbolj zmanjša tveganja, obenem pa bo ta raven še vedno zagotavljala zaščitne učinke proti razmnoževanju bakterij, zlasti tistih, ki povzročajo botulizem. Sprememba v zakonodaji bo narejena z uveljavitvijo uredbe Komisije, ki bo zavezujoča za vse države članice.
Vendar pa popolna opustitev uporabe zgoraj navedenih konzervansov s stališča javnega zdravja ni sprejemljiva, saj lahko tovrstni proizvodi predstavljajo tveganje za zdravje zaradi možne povzročitve botulizma. Botulizem povzroča strup, ki ga izloča bakterija Clostridium botulinum, ki živi v zemlji, sladkih in slanih vodah, v črevesju človeka in živali. Če bakterija zaide v živila, v ugodnih pogojih tvori toksin, ki deluje na živčni sistem tako, da povzroči ohromitve mišic. Najpogosteje se okužba prenaša s slabo ali nekonzerviranim suhim mesom in klobasami.
V Sloveniji je tudi zahvaljujoč uporabi E250 kot konzervansov okužba redka.
Predlog o prepovedi uporabe odobrenega konzervansa E250 in E251 v živilih ter uvoza tovrstnih živil po našem mnenju ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj bi s takšnim pristopom ovirali prost pretok blaga in kršili Pogodbo o delovanju EU in veljavno evropsko zakonodajo.