14. 4. 2023
Odziv Ministrstva za finance
Za pošiljke, ki prispejo iz držav, ki niso članice EU, morajo biti praviloma opravljene carinske formalnosti. To velja tudi za pošiljke, ki se preko spleta naročijo iz tretjih držav.
Osnova za obračun carine je carinska vrednost blaga, v katero se v celoti vključuje tudi poštnina do namembnega kraja. To izhaja iz carinske zakonodaje EU oziroma Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije ter Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 2015/2447 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije, ki obe temeljita na Sporazumu o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini iz 1994 (WTO sporazum o carinskem vrednotenju), katerega je dolžna spoštovati tudi EU.
Omenjena Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 2015/2447 v 139. členu izrecno določa, da se poštne pristojbine za blago, ki se prevaža v poštnem prometu, do namembnega kraja v celoti vštejejo v carinsko vrednost tega blaga, razen dodatnih poštnih pristojbin, ki se po potrebi zaračunajo na carinskem območju Unije. Obveznost vključevanja poštnine v carinsko vrednost blaga torej izhaja iz carinske zakonodaje EU, ki temelji na mednarodni sprejeti zakonodaji na področju carinskega vrednotenja. Ker je carinsko področje, vključno določbe o carinskem vrednotenju v izključni pristojnosti EU, Republika Slovenija nima svojih »nacionalnih« določb na področju carinskega vrednotenja, ki bi jih lahko spreminjala na lastno pobudo, ampak je vezana na EU zakonodajo.
Dodatno pojasnjujemo, da se poleg carin pri uvozu obračuna tudi DDV, in sicer od davčne osnove, ki jo sestavlja carinska vrednost blaga ter znesek carine in drugih dajatev, ki se plačujejo ob uvozu. DDV se glede na vrsto blaga obračuna po splošni stopnji 22 % oziroma nižji stopnji 9,5 % (npr. živila) ali posebni nižji 5 % (npr. knjige). Sistem obdavčevanja dobav blaga in storitev z DDV je v Republiki Sloveniji določen z Zakonom o davku na dodano vrednost, ki je urejen in uveden skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Države članice EU morajo tudi na DDV področju spoštovati pravni okvir EU ter nacionalna pravila sprejemati le v okviru možnosti, ki jih dopušča EU zakonodaja.
Iz navedenega izhaja, da Ministrstvo za finance ne more podati predloga za enostransko spremembo zakonodaje na podlagi zadevne pobude, saj je določitev carinske vrednosti opredeljena v carinski zakonodaji, ki je v izključni pristojnosti EU, pri čemer je EU dodatno zavezana k spoštovanju zakonodaje, h kateri je pristopila v mednarodnem okviru.