11. 9. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi s predlogom odgovarjamo, da je splošno sprejeta definicija univerzalnega temeljnega dohodka v okviru Svetovne mreže za temeljni dohodek (Basic Income Earth Network) ta, da je temeljni dohodek dohodek, ki je brezpogojno zagotovljen vsem na individualni ravni, brez preverjanja sredstev ali zahtev dela. Je oblika zagotovljenega minimalnega dohodka, ki se od ostalih oblik (v evropskih državah) razlikuje v treh pomembnih značilnostih: izplačan je posamezniku in ne gospodinjstvu, izplačan je ne glede na ostale vire dohodka, izplačan je brez zahteve po kakršni koli obliki dela ali zahteve po pripravljenosti, da se to sprejme, če je ponujeno. Koncept UTD predvideva, da država vsakemu posamezniku v rednih mesečnih zneskih izplačuje enak temeljni dohodek, ki naj bi pokrival osnovne življenjske stroške, brez preverjanja premoženja ali dela.
V Sloveniji je bila izvedena raziskava, ki je ovrednotila finančne učinke uvedbe UTD, raziskava iz leta 2010, Predlog UTD v Sloveniji — zakaj in kako?, ki jo je pripravila dr. Valerija Korošec na podlagi podatkov iz leta 2008.
V zvezi s štipendijami poudarjamo, da štipendije v skladu z Zakonom o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ, 31/18, 54/22 – ZUPŠ-1 in 122/23) niso socialni transfer, ampak so prejemek, namenjen spodbujanju izobraževanja in doseganju višje ravni izobrazbe štipendistov, vzpostavljanju enakih možnosti za izobraževanje in izobraževanju za deficitarne poklice, spodbujanju mednarodne mobilnosti, spodbujanju doseganja izjemnih dosežkov, odgovornosti štipendistov za svoje izobraževanje kot tudi za izbiro izobraževalnega programa, krajšanju dobe izobraževanja in izboljšanju zaposljivosti. Za pridobitev posamezne vrste štipendije mora štipendist izpolnjevati različne vstopne pogoje, iz štipendijskega razmerja pa izhajajo tudi določene obveznosti, ki jih mora štipendist izpolnjevati, sicer mora prejeto štipendijo vrniti.
V zvezi z otroškim dodatkom poudarjamo, da se je ob analizi stanja in preverjanju možnih načinov uvedbe univerzalnega otroškega dodatka v Sloveniji pokazalo, da skupni učinek otroškega dodatka in davčnih olajšav za vzdrževane otroke pri dohodnini deluje presenetljivo dobro univerzalno, saj seštevek obeh ukrepov za vse družine z enakim številom otrok zagotavlja skoraj enako podporo države ne glede na dohodek družine. Otroški dodatek je odvisen od dohodkov in premoženja družine, tako da je večji v družinah z nižjimi dohodki in z rastjo dohodkov pada. Učinek davčnih olajšav zaradi progresivnosti davčne lestvice z rastjo dohodkov raste. Ker ukrepa med seboj nista popolnoma usklajena, skupni zneski niso pri vseh družinah ravno enaki, so pa dokaj primerljivi.
Vsekakor bo treba doseči širši družbeni konsenz glede tega, kaj vse bi želeli nadomestiti z univerzalnim otroškim dodatkom in kako v tem primeru poskrbeti, da ne bodo cele skupine otrok v slabšem položaju kot danes. Verjetno bi bilo treba izvesti širšo reformo več obstoječih pravic za družine in dodati kar veliko dodatnih sredstev.
Menimo, da mora biti družinska politika osnovana tudi na socialnih kriterijih ter kot taka v prvi vrsti stremeti k odpravi revščine in socialne izključenosti otrok. Ocenjujemo, da predlagan univerzalni otroški dodatek pomeni odstop od koncepta solidarnosti, saj vse družine, ne glede na dohodkovni položaj in premoženjsko stanje, prejemajo enako višino otroškega dodatka za svoje otroke. Solidarnost, ki jo je treba zasledovati, pomeni, da družine, ki imajo nižje dohodke in slabše premoženjsko stanje, prejmejo višji znesek otroškega dodatka. Na drugi strani družine, ki imajo višje dohodke in boljše premoženjsko stanje, prejmejo nižji otroški dodatek ali ga v primeru preseganja cenzusa sploh ne prejmejo.
V zvezi z denarno socialno pomočjo (pa tudi varstvenega dodatka) poudarjamo, da je njena temeljna značilnost subsidiarnost. Navedeno pomeni, da morata posameznik in družina izčrpati prav vse možnosti zagotavljanja preživetja z lastnimi močmi. Preden sta lahko upravičena do omenjene pomoči, morata uveljaviti vse pravice iz nadrejenega sistema socialnega zavarovanja, izterjati dolgove (npr. preživnino), sprejeti vsako primerno delo in zmanjšati razpoložljivo premoženje. Zato se poudarja, da je sistem denarne socialne pomoči (pa tudi varstvenega dodatka) zadnja, varovalna mreža širšega sistema socialne varnosti, ki naj omogoči človekovega dostojanstva vredno življenje.
Glede na zgornje poudarke za uvedbo UTD je potreben temeljit strokovni in družbeni razmislek ter narediti finančno oceno sprememb ter oceno vpliva na znižanje stopenj tveganja revščine v RS.