Kurenti/koranti obhodi
Obhodi kurentov so bili leta 2012 najprej vpisani v slovenski Register nesnovne kulturne dediščine Ministrstva za kulturo, v katerem je evidentiranih 21 nosilcev te pustne šege, za tem je bil kurent razglašen še za živo mojstrovino državnega pomena.
Konec leta 2015 je Vlada Republike Slovenije obhode kurentov razglasila za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena.
Leta 2017 je mednarodna organizacija Unesco (Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo) obhode kurentov/korantov vpisala na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Vpis na Unescov seznam je vsekakor izjemnega pomena, ne samo za ohranjanje etnografske tradicije našega območja, temveč tudi za prepoznavnost mesta Ptuj in Slovenije v mednarodnem prostoru. Čeprav nikjer drugje na slovenskem in na širšem geografskem področju ne najdemo takšne pestrosti etnografskih in pustnih likov, kurent še vedno ohranja vodilno vlogo med njimi. Že dejstvo, da je po njem poimenovana največja prireditev odprtega tipa v državi (Kurentovanje) govori zase.
Vladi predlagamo, da se članom društev kurentov/korantov dodeli pet dni izrednega dopusta nacionalnega pomena (podobno kot statusi kulturnika, športnika), za ohranjenje žive kulturne dediščine državnega pomena.
Med svojimi obhodi Kurenti/koranti porabijo ogromno lastnega dopusta med obdobjem pepelnice in svečnice ( Kot vemo, Pust vsako leto pade na različne datume, saj je odvisen od velike noči – pustni torek namreč nastopi 47 dni pred njo), tako so tudi časovnice obhodov kurentov/korantov čez leta zelo različna.
Seveda kurenti/korant opravljajo svoje poslanstvo z veseljem, srcem in dušo, pa vendar bi bilo pošteno članom zveze društev kurentov priti naproti z kakšnim dodatnim dnevom izrednega namenjenega dopusta.