Banke dobijo naš denar, ga naložijo, investirajo, kreditirajo.... in ogromno zaslužijo. V tem primeru ni razloga, da se kakršna koli storitev dodatno obračunava(prenakazilo denarja, odprtje računa, etc.). Predlagam zakonsko prepoved tega oderuštva.
Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
V zvezi s poslovanjem bank uvodoma pojasnjujemo, da je primarna naloga Ministrstva za finance kot resornega ministrstva za področje bančništva v prvi vrsti oblikovanje sistemskih rešitev, ki omogočajo učinkovito in varno delovanje bank ter njihov nadaljnji razvoj.
V skladu z načelom svobodne gospodarske pobude banke same določajo svojo poslovno politiko, torej tudi cenovno politiko, zato zakonsko poseganje v ustavno zagotovljeno načelo ni dopustno. Vodenje poslov oziroma določanje poslovne politike banke je v pristojnosti uprave, ki je samostojna in za to prevzema popolno odgovornost, nadzor nad poslovanjem bank pa je v rokah nadzornega sveta, ki je samostojen in neodvisen organ. Uprava in nadzorni svet banke morata delovati v skladu z veljavno bančno zakonodajo, to je zlasti Zakonom o bančništvu (Uradni list RS, št. 92/21 in 123/21 – ZBNIP).
Banke med drugim opravljajo tudi plačilne storitve, ki so podrobneje urejene v Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr. in 102/20, v nadaljevanju: ZPlaSSIED). V skladu z ZPlaSSIED uporabnik plačilnih storitev in banka medsebojno razmerje uredita s pogodbo o plačilnih storitvah, med drugim v njej določita tudi nadomestila, ki jih bo banka zaračunala uporabniku za opravljanje plačilnih storitev. Banka mora uporabniku plačilnih storitev že pred sklenitvijo pogodbe posredovati podatke o nadomestilih, obrestnih merah in menjalnih tečajih, ki jih bo uporabljala pri izvajanju plačilnih storitev. Celoten nabor informacij, ki jih je banka dolžna posredovati uporabniku pred sklenitvijo pogodbe o plačilnih storitvah, je določen v 90. členu ZPlaSSIED. Na ta način je uporabniku zagotovljeno, da pred sklenitvijo pogodbe pridobi vse potrebne informacije, ki so pomembne za odločitev o sklenitvi pogodbe z banko. V skladu z 92. členom ZPlaSSIED ima uporabnik tudi možnost, da kadar koli v času trajanja pogodbe zahteva, da mu banka posreduje splošne informacije iz 90. člena ZPlaSSIED in določila pogodbe.
Zaradi različne cenovne politike posameznih bank je na trgu bančnih oziroma plačilnih storitev zagotovljena konkurenca med bankami. To uporabnikom plačilnih storitev omogoča, da sklenejo pogodbo z banko, ki jim glede na njihove potrebe nudi najugodnejše pogoje. V skladu s 175. členom ZPlaSSIED ima uporabnik tudi možnost kadar koli zamenjati banko, pri kateri ima odprt plačilni račun. Postopek tovrstne zamenjave računa med bankami je enostaven in je prav tako podrobneje predpisan v ZPlaSSIED.
Glede na predhodna pojasnila predlog za zakonsko prepoved obračunavanja bančnih storitev ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
V bankah imamo občani tam nekje okrog vogala za 24 milijard €, ki jih banke plasirajo naprej do fizičnih oseb in podjetij z krediti po obrestni meri najmanj 4%, kar prinese bankam malo manj kot 1 milijardo evrov, nam pa dajo istočasno konec leta bagatelo v višini 24 milijonov €....smo pa res za v kanto
Odprite podjetje in delajte zastonj. Koliko časa boste imeli odjetje?
Žal so banke zaščitene kot kočevski medved. Bogatijo z našim denarjem. V primeru, da rabiš posojilo pa te že na vratih obrnejo.
old.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/kaj-delajo-banke.html
Podpiram!
Primer:
Košarkarski zvezdnik Prepelič, član Valencie in nekdanji evropski prvak s slovensko reprezentanco je želel pomagati ljudem v Turčiji in doniral svoj prispevek. Kot je zapisal na Twitter pa je je bil kar precej šokiran, ko je videl, kaj je naredila banka.
Namesto, da bi se tudi ustanove, ki posredujejo nujno potreben denar pomoči potrebnim, odzvale na plemenit način, pa raje kujejo dodaten zaslužek.
''Danes sem bil kar šokiran. Ko sem nakazal denar eni od turških humanitarnih organizacij, je banka Santander vzela 50 evrov provizije. Iskreno povedano, takšne stvari se ne bi smele dogajati ob takšnih dogodkih,'' je zapisal razočarani Prepelič na Twitter.
577.000 Eur bruto so dosegli letni prejemki predsednika uprave NLB, B.B., od tega variabilni del 130.000 Eur.
Potem pa se lahko gre nakupe kmetijskih zemljišč ...
Obrestna mera (letno, nominalno) za pozitivno stanje (EUR) je 0,0001 %, obrestna mera ((letno, nominalno) za dovoljeno negativno stanje na NLB osebnem računu je 10,40 % .
Zakaj in čemu takšna razlika pri obrestnih merah? Obrestna mera (letno, nominalno) za pozitivno stanje ni stimulativna!
Spostovani
razumemo vaše mnenje. Obrestne mere so poslovna odločitev banke in vsako njihovo spremembo tudi najavimo na mesečnih izpiskih banke. Trenutne obrestne mere so objavljene na tej povezavi.
V tem trenutki nimamo podatka v katero smer se bodo gibale obrestne mere na področju varčevanj.
Lep pozdrav,
D. M.
specialistka kontaktnega centra NLB
ABSOLUTNO PODPIRAM!
bankirji nas za hrambo naših denarcev nas 'nagradijo' z obrestmi, ki to niso. torej strošek 'vzdrževanja' računa je 100 večji od obresti neke manjše vsote denarja -recimo prihrankov.
obresti za kredite rastejo, kje pa so obresti za vloge na računih v primerjavi s tem.
Banke se ne vedejo tako kot bi bilo prav, gre zato da vse stroitve izvajajo z denarjem komitentov in ne svojim denarjem.
V ta namen je potrebno dopolniti odgovornosti upravljalcem bank!