9. 5. 2011
Odziv Službe vlade za zakonodajo
V zvezi z zgoraj navedeno zadevo želimo najprej opozoriti, da je Služba Vlade RS za zakonodajo že pripravila odgovor na podobni predlog in sicer 2832/2009 PREDLOG 141: Čistopisi zakonov in podzakonskih aktov, ki smo vam ga poslali z dopisom št. 007-20/2009 z dne 23.12.2009.
V nadaljevanju vam sporočamo naslednje mnenje, ki je nekoliko prilagojeno novemu predlogu.
Obvezna izdaja čistopisa zakonodaje – prečiščenih besedil predpisov je že predpisana in se tudi izvaja, razen nekaj manjših pomanjkljivosti pri ministrskih predpisih. Prav tako je omogočen vpogled tudi preko spletnega portala Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije.
Prečiščena besedila predpisov se pripravljajo zaradi preglednosti pravnega reda in sicer kot uradna prečiščena besedila ali neuradna prečiščena besedila.
Uradno prečiščeno besedilo zakona se določi ob večjem številu novel ali ene same, če gre za obsežnejše spremembe obsežnega zakona, ki povzročijo težjo in manj zanesljivo uporabo zakona. Tako besedilo določi organ, v Sloveniji Državni zbor, ki je sprejel osnovni zakon in njegove spremembe in dopolnitve in ga objavi v uradnem glasilu države, v Sloveniji v Uradnem listu Republike Slovenije. Uradno prečiščeno besedilo je pravno veljavno in uporabno kot pravni vir – zakon.
Vsa druga prečiščena besedila zakonov so neuradna in nimajo pravne veljave ter se ne objavljajo v uradnem glasilu države, ampak le na spletnih straneh. Za izvršilne predpise se ne določajo uradna prečiščena besedila, ampak samo neuradna, ki se objavljajo na spletnih straneh. Neuradna prečiščena besedila se lahko uporabljajo le kot dobrodošel delovni pripomoček.
Smisel priprave in določanja ter objavljanja uradnih prečiščenih besedil je, kot že rečeno, v preglednosti pravnega reda, ob upoštevanju racionalnosti in ekonomičnosti. Določanje in objava v uradnem glasilu uradnega prečiščenega besedila zakona, ki je bil večkrat ali samo z eno večjo novelo spremenjen ali dopolnjen, je vsekakor, glede na navedene vidike, smiselna in se tudi izvaja. Ni pa smiselno določati uradnega prečiščenega besedila za zakon, ki ima na pr. 1000 členov in ki je bil z novelo spremenjen le v enem členu, kar bi, zaradi velikega števila in obsega objav v uradnem glasilu, povzročalo veliko nepreglednost, istočasno pa bi pomenilo tudi nepotrebno finančno obremenitev, ki jo predstavlja objava v uradnem glasilu, čeprav samo v elektronski izdaji.
Vsekakor pa je treba ob vsaki spremembi in dopolnitvi predpisa, če ni odločitve v skladu z zgoraj opisanimi kriteriji za določitev uradnega prečiščenega besedila, pripraviti in na spletnih straneh objaviti neuradno prečiščeno besedilo.
Opisanim splošnim opredelitvam sledi tudi ureditev tega vprašanja v Sloveniji.
Pravna podlaga za pripravo prečiščenih besedil predpisov je podana:
- za vse predpise v 1. točki prvega odstavka 10. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ( Uradni list RS, št 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06-ZDavP-2), po kateri je vsak organ dolžan, kot informacijo javnega značaja, posredovati v svetovni splet neuradna prečiščena besedila predpisov, ki se nanašajo na njegovo delovno področje;
- za zakone v 153. členu Poslovnika Državnega zbora, po katerem (a) neuradno prečiščeno besedilo, ki se objavi na spletnih straneh Državnega zbora, pripravi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora po vsaki spremembi ali dopolnitvi zakona, (b) uradno prečiščeno besedilo, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh Državnega zbora, potrdi Državni zbor na podlagi sklepa, ki ga sprejme na predlog matičnega delovnega telesa, Vlade ali poslanske skupine;
- za akte Vlade v tretjem odstavku 8. c člena Poslovnika Vlade, po katerem Vlada določi neuradno prečiščeno besedilo podzakonskega predpisa ob vsaki spremembi ali dopolnitvi podzakonskega predpisa, ki se objavi na spletnih straneh.
- za podzakonske akte ministrov ali nosilcev javnega pooblastila je v 8.d členu Poslovnika Vlade priporočena enaka ureditev kot za akte Vlade.
Z Zakonom o Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 112/05-uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 109/09 in 38/10-ZUNK) je bila dana podlaga za vzpostavitev Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije ( v nadaljnjem besedilu: PISRS), kot zbirke podatkov v elektronski obliki, ki vsebuje register predpisov, objavljenih v uradnem glasilu in druge podatke o pravnem redu Republike Slovenije ter navezavo na predpise Evropske unije.
PISRS je objavljen na spletnih straneh www.pisrs.si in je dostopen brezplačno.
Med podatki, objavljenimi v PISRS, so tudi uradna in neuradna prečiščena besedila, kot je razvidno na priloženem primeru Zakona o Uradnem listu Republike Slovenije.
-----------------------
Zakon o Uradnem listu Republike Slovenije (ZUL) Ur.l. RS, št. 57/1996
Spremembe Ur.l. RS, št. 90/2005, 112/2005-UPB1, 102/2007, 109/2009, 38/2010-ZUKN
Zadnje uradno prečiščeno besedilo (UPB) Ur.l. RS, št. 112/2005-UPB1
Spremembe po zadnjem UPB Ur.l. RS, št. 102/2007, 109/2009, 38/2010-ZUKN
Zadnje neuradno prečiščeno besedilo (NPB) ZUL-NPB4
Prečiščena besedila so objavljena in brezplačno dostopna tudi na spletnih straneh Državnega zbora www.dz-rs.si (zakonodaja, zakoni in akti), Vlade www.vlada.si (delo Vlade, prečiščena besedila predpisov) in posameznih ministrstev.
Na spletni naslov PISRS je narejena povezava tudi iz spletnega naslova Uradnega lista Republike Slovenije www.uradni-list.si (UL INFO TOK, koristne povezave, pravno-informacijski sistem RS), kar omogoča vpogled v prečiščena besedila, objavljena v PISRS.
-------------------------
Predstavljena ureditev določitve oziroma izdelave in objave prečiščenih besedil je povsem primerljiva s ureditvami v drugih državah, zato menimo, da je ni potrebno dopolnjevati.
Potrebno je izboljšati izvajanje v praksi za predpise ministrov in omogočiti dostop do prečiščenih besedil preko enotnega državnega portala e-uprava v skladu s tretjim odstavkom 10. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.